Eno sonce naj še naprej sije za vse

Dogodka se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora RS Zoran Stevanović, ki ga je sprejel Iztok Suhadolnik, predsednik Zveze Sonček. / Foto: Primož Pičulin

Eno sonce naj še naprej sije za vse

Sonček, Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo praznuje petdeset let. Njegov pomen je velik ne samo v lokalnem, ampak tudi v slovenskem prostoru, ne nazadnje je s štajerskim pred 43 leti ustanovilo slovensko Zvezo Sonček.

Kranj – Sonček, Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je bilo ustanovljeno leta 1976 na skupno pobudo staršev in stroke, ki so želeli otrokom omogočiti kvalitetno življenje v domačem okolju, izmenjavo izkušenj, samopomoč in izobraževanje. V soboto so v Vojašnici Petra Petriča v Kranju zaznamovali petdeset let, hkrati je potekalo tudi srečanje članov Zveze Sonček. To je bil praznik vseh, ki so v petih desetletjih soustvarjali društvo: staršev, otrok, terapevtov, prostovoljcev, asistentov, prijateljev ...

Močni, ko hodimo skupaj

Zbrane je uvodoma pozdravil predstavnik gorenjskega društva Lojze Tomaževič. Dejal je, da organizacijo petdeset let skupaj drži moč sodelovanja strokovnjakov, staršev in otrok. V imenu predsednika društva Miroslava Trevna je vsem zaželel dobrodošlico v Kranju. Gorenjsko društvo ima velik pomen ne le v lokalnem, ampak tudi v slovenskem prostoru, kar je poudaril predsednik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik. Gorenjsko društvo je namreč skupaj z mariborskim pred 43 leti ustanovilo zvezo. Danes so v društvo vključene osebe z različnimi oviranostmi, ne samo s cerebralno paralizo.

V uvodnem delu dogodka so zbrane nagovorili tudi predsednik Državnega zbora RS Zoran Stevanović, varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, državni svetnik Ivan Meglič in podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko. »Gorenjsko društvo Sonček je zgodba ljudi, ki ste s pogumom in vztrajnostjo spreminjali vsakdan številnih družin. Iz tistega prvega, iskrenega namena je zraslo izjemno dragoceno poslanstvo, ki danes prinaša navdih za prihodnost. Vaše vodilo Eden za vse nosi v sebi najlepše sporočilo: močni smo takrat, ko smo vsi del celote in ko vsi hodimo skupaj. Z vsakodnevnim delom ustvarjate družbo, v kateri imajo ljudje možnost živeti bolj polno življenje, biti sprejeti takšni, kot so, ter po lastni izbiri graditi svojo prihodnost. Zaradi vaše vztrajnosti sta Kranj in celotna Slovenija bolj povezana, odprta in srčna,« je tudi dejal Stevanović.

Podpora varuhinje

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je med drugim poudarila skupen cilj Varuha človekovih pravic in Zveze Sonček: da bi bila Slovenija družba enakih možnosti za vse prebivalke in prebivalce, ne glede na njihove telesne, senzorne ali intelektualne sposobnosti ali katerokoli druge osebne okoliščine. Ocenila je, da ta cilj še ni dosežen in da se bodo trudili, da se to spremeni. »Družba se ne spremeni sama od sebe, spreminjajo jo ljudje, ki vztrajamo, ki verjamemo v človekovo dostojanstvo tudi takrat, ko bi bilo lažje pogledati stran. Zato je današnje praznovanje tudi zaveza za naprej, da bomo gradili družbo, v kateri bo vsakdo viden, slišan in spoštovan, v kateri naj sonček še naprej sije za vse.«

V zvezi ne bodo odnehali: ena šola za vse

V Zvezi Sonček so zadovoljni s prehojeno potjo, ostaja pa še veliko neuresničenega. »Veliko stvari se je spremenilo. Ne nazadnje smo pred dvema letoma dosegli prenehanje odvzema volilne pravice, ljudem, ki so bili v zavodih, omogočamo bivanje in delo v skupnosti, manjka pa nam ena šola za vse. Še vedno imamo otroke v posebnih šolah in v zavodskih oblikah izobraževanja, ker ena šola za vse v Sloveniji očitno še ne dobi domicila. Le skupno sobivanje v zgodnjem otroštvu pomeni popolno razumevanje in sprejemanje otrok, ki imajo drugačnosti, oviranosti ... Upanje umre zadnje in ne bomo odnehali. Težava je, da nekateri vidijo v specialnopedagoški obravnavi in pridobivanju znanj večjo korist od socialne vključenosti, ki pa je za nas najpomembnejša. Pomembno je, da otrok brez posebnih potreb sobiva z nekom, ki ima drugačne potrebe. Na ta način se bodo razvile empatija, solidarnost, pomoč. Ko bodo ti otroci brez posebnih potreb nekoč imeli svoje otroke in se bodo soočili z dejstvom, da je lahko tudi njihov otrok drugačen, se bodo spomnili svojega otroštva, da ni bilo nič groznega, ko nekdo ni mogel hoditi in je bil na invalidskem vozičku, ko nekdo ni mogel govoriti in je uporabljal komunikator, ko nekdo dejansko skoraj nič ni mogel, je pa bil zadovoljen in vesel, ker je bil v družbi drugih. Ločeni in segregirani v posebnih oblikah s sebi enakimi ne napredujemo. Napredujemo, če imamo ob sebi še koga, ki nam je spodbuda in motiv,« je še povedal Suhadolnik.

Program so popestrile pevke klape Kamelije in znani gorenjski humorist Peška, sledilo pa je druženje.