Kanaliziranje z Agato

Škofja Loka – Kadar v osrednjem škofjeloškem razstavišču, Galeriji Ivana Groharja, razstavlja domača umetnica ali umetnik, na odprtje običajno pride veliko prvih obiskovalcev. Tako je bilo tudi minulo sredo, ko je svojo aktualno slikarsko produkcijo za mesec in pol na ogled postavila slikarka in likovna pedagoginja Agata Pavlovec. Tokratno razstavo je po seriji kolažev, s katerimi je na neki način v galeriji vseprisotna tudi sama, naslovila Kanaliziranje.

»Razstava Kanaliziranje Agate Pavlovec odpira temeljna eksistencialna vprašanja ter identiteto razume kot prehajanje med različnimi vlogami v osebnem, družinskem in družbenem prostoru. Razstavljena dela vzpostavljajo medsebojno povezana motivna jedra: avtoportret in njegovo skoraj filmsko nizanje, lebdeče krožne oblike in kompozicije ter netipični slikarski nosilec – rjuho. Skoznje umetnica obravnava teme bivanja, minljivosti, samopodobe, ranljivosti in družbenega pritiska estetskih idealov,« je nedvomno odličen prvi napotek, ki ga obiskovalcu podaja kuratorka razstave Kristina Ferk.

Svet ni svet in Procesija

Ko vstopim v galerijo, na osrednji steni gledam veliko krožno obliko v temačnem zemeljskem koloritu, ki ne obeta pozitivnih misli, kar mi potrdi naslov slike Svet ni svet. Težko se ne bi strinjal. A vendarle pogled na levo večjo steno razkriva delo velikega formata z naslovom Procesija, ob kateri misel sledi minulim izvedbam Škofjeloškega pasijona, podrobnejši ogled pa razkriva povorko figur v različnih življenjskih ciklih in situacijah. Kot zapiše Kristina Ferk, slika evocira na alegorijo mrtvaškega plesa.

»Obe deli sta iz letošnjega leta in tudi sama bi morda Procesijo postavila na osrednjo steno,« na vprašanje o mestu za osrednje delo razstave odgovarja Agata Pavlovec. »A moram poudariti, da se je kuratorka Kristina Ferk temeljito poglobila v moje delo, pri izboru del za razstavo in sami postavitvi sva se lepo dopolnjevali. Menim, da je bila njena odločitev pravilna, saj je krog simbol celovitosti in tudi nekega večnega ponavljanja. Želela sem naslikati kaos v svetu in kaos v meni, a slika se mi je odmikala in me ni pripustila k sebi do nedavnega.«

Drugače slikarka ustvarja serijo Kanaliziranje, ki nastaja zadnjih deset let. Gre za kolaže, ki so na razstavi umeščeni med dela večjega formata in jim sledimo v obeh galerijskih prostorih ter predstavljajo avtoportrete (tako izrezane fotografije kot sebke), ki si z likovnimi intervencijami (akril, akvarelna barvica, flomaster) sledijo na trakovih raztrganih rjuh. »Umetničini avtoportreti se razširijo v sekvenco, skoraj filmski trak, v katerem identiteta ni razumljena kot enotna in fiksna podoba, pač pa kot gibanje skozi prehodna stanja ali proces uprizarjanja, preizkušanja, preigravanja in predstavljanja lastne vidnosti v celotni razsežnosti človeškega bivanja, od krikov obupa do dostojne spokojnosti,« zapiše kuratorka. V drugem delu izstopa še delo iz serije Mimobežniki, ki nadaljuje razmislek o posameznikovi prisotnosti v svetu in odtisu, ki ga pusti za seboj.