Letos streljajo iz vseh topov

Klanec pri Komendi – Na družinski kmetiji Pr' Kramarju, na kateri gospodari Marko Koritnik, obdelujejo petdeset hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč. Po komasaciji imajo skoraj vsa zemljišča v bližini, preostala so v Nasovčah. Glavna njihova dejavnost je govedoreja, redijo okoli šestdeset bikov, na šestnajstih hektarjih pridelujejo krompir, pridelujejo pa tudi fižol in še nekatere druge vrtnine.

Junijsko neurje s točo, suša, vročina ...

»Letos je za kmetijstvo slabo leto, vrstijo se ujme, znižujejo se odkupne cene,« ugotavlja gospodar Marko in našteva, kaj vse so že doživeli letos. »Najprej nas je junija doletelo neurje s točo. Vse se je zgodilo v treh minutah, škoda je velika, a najpomembnejše je, da se ni nikomur nič zgodilo.« Odneslo jim je okoli dva tisoč kvadratnih metrov streh na hiši, gospodarskem poslopju, skladišču za krompir in drugih objektih in jim dobesedno odpihnilo strojno lopo. Posledice so občutili na skoraj štiridesetih hektarjih površine, najhujše so bile na Klancu, kjer jim je povsem uničilo koruzo in fižol, tudi s košnjo trave ni bilo nič. Pri krompirju so si po ujmi pomagali z namakanjem, tako da bo pridelek približno polovico manjši od pričakovanega. Nekaj koruze in fižola so posejali na novo, a je setev že sovpadla z začetkom dolgotrajnega sušnega obdobja, ki pa jim zaradi namakanja le ne bo povzročilo tolikšne škode, kot jo bo sicer v kmetijstvu. Pridelek krme bo manjši, kot so pričakovali, vendar jo bodo skupaj z zalogami iz preteklih let imeli dovolj za preživetje črede. Da je stiska še večja, pada tudi odkupna cena goved. »Cena se je v pol leta znižala za en evro pri kilogramu, kar pri prodaji bika pomeni od 400 do 450 evrov manj prihodka.«

Namakanje v suši edini ukrep, ki pomaga

Na kmetiji so se zaradi vse pogostejših in vse bolj izrazitih sušnih obdobij odločili za namakanje kmetijskih zemljišč. Urejanje namakalnega sistema so začeli pred tremi leti, za to so pridobili vsa potrebna soglasja za izkoriščanje vode iz podtalnice in druge »papirje« in bili uspešni tudi na razpisu za državna in evropska sredstva. S sistemom, ki je v njihovi lasti in so ga prvič uporabili lani, namakajo okrog petindvajset hektarjev lastnih kmetijskih zemljišč ter še enajst hektarjev zemljišč od petih drugih kmetov, v prihodnje pa bo možno namakanje razširiti še za od deset do petnajst hektarjev. »Prve izkušnje z namakanjem so dobre, to je edini ukrep, ki v suši dejansko učinkuje. S tem smo si tudi v sušnih razmerah zagotovili bolj stabilno pridelavo in kvaliteto krompirja, fižola in drugih vrtnin,« pravi Marko Koritnik in poudarja, da to ni rešitev za travinje, saj odkupna cena goved in mleka verjetno nikoli ne bo tako visoka, da bi lahko pokrila še stroške namakanja.

Železnica bi presekala zemljišča na dvoje

Kmetiji grozi še ena »nesreča«. Dve od treh različic trase načrtovane železniške proge od Ljubljane do brniškega letališča in naprej do Kranja presekata njihov zemljiški kompleks z namakalnim sistemom na dvoje. »Če se bo zgodilo, kot je zdaj načrtovano, bomo za prehod z ene na drugo stran zemljišča morali prevoziti v eno smer dva in pol kilometra,« ugotavlja Marko Koritnik, ki ob tem vendarle upa, da bodo načrtovalci upoštevali njihove pripombe in pripombe drugih kmetov. »Če bi traso železnice premaknili en kilometer bolj južno na gozdna zemljišča, bi se ognili vseh najboljših kmetijskih zemljišč na komendskem in brniškem polju. Še najbolje pa bi bilo, če bi traso prestavili v koridor gorenjske avtoceste,« je prepričan Marko Koritnik, ki zna pohvaliti državo, a jo tudi pokritizirati. Pohvali jo za to, da bo z analizo izotopov začela preverjati poreklo pridelkov na trgovskih policah in da bo s tem morda le konec prakse, kot se je pokazala lani, ko je bil v Sloveniji skromen pridelek krompirja, na trgovskih policah pa je bil vseskozi samo slovenski. Spodbudno se mu zdi, da država kmetom k premiji za zavarovanje posevkov in plodov prispeva 70 odstotkov denarja, moti pa ga, da jim od odškodnine, ki jo prejmejo od države za ublažitev posledic ujme, odšteje zavarovalnino. »S tem pravzaprav spodbuja kmete k temu, da ne zavarujejo pridelave,« ugotav­lja Marko.