Foto: kemoplast.si
Foto: kemoplast.si
Star parket: obnova ali zamenjava?
Star parket sčasoma izgubi sijaj. Praske se množijo, barva postane medla in nekega dne se znajdemo pred vprašanjem brez očitnega odgovora: ali parket obnoviti ali zamenjati? Odločitev ni le estetska. Vpliva na strošek prenove, koliko dni bo prostor neuporaben in na vrednost doma. Ker gre za dolgoročno naložbo, se pred njo splača dobro informirati. Poglejmo po vrsti, kdaj se izplača obnova in kdaj je bolje seči po novem parketu.
Bistvo presoje leži pod površino, v stanju same konstrukcije. Če deščice še trdno držijo podlago in niso trhle ali napihnjene, gre večinoma za površinsko obrabo. To z brušenjem in ponovnim lakiranjem odpravimo brez težav. Torej: dokler les drži obliko in podlago, obnova skoraj vedno pretehta nad nakupom novega.
Pri gotovem večslojnem parketu vse odloči debelina zgornjega sloja. Prav ta določa, kolikokrat lahko parket obrusimo, saj pri vsakem brušenju odnesemo približno milimeter do dva lesa. Štirimilimetrski sloj tako navadno prenese okoli štiri obnove. Sloj pod milimetrom je povsem druga zgodba. Takega furniranega parketa ne obrusimo, mogoče ga je le na novo premazati.
Najkakovostnejši parketi s šestimi milimetri zdržijo pet ali več posegov, masivni parket, izdelan iz enega kosa lesa, pa še več. Svetujemo, da debelino sloja preverite že pred nakupom, ne šele ob prvi prenovi.
Lakiran parket v povprečju potrebuje temeljito brušenje in ponovno lakiranje približno na petnajst do dvajset let. V spalnicah in drugih manj obremenjenih prostorih zdrži še dlje. Oljen parket zahteva bolj sprotno nego. Prvo oljenje strokovnjaki priporočajo že kako leto po polaganju, nato pa na tri do pet let, odvisno od kakovosti olja in obremenitve prostora. Redno oljenje sicer ni prava obnova, je pa nujno, sicer les ostane brez zaščite, kar pozneje težko popravimo.
Katera zaščita je torej boljša? Oljen parket ohrani bolj naraven videz in ga obnavljamo po delih, lakiran pa dlje časa terja manj pozornosti. Odločitev je predvsem stvar življenjskega sloga.
Nekaterih tal z brušenjem ne rešimo. Največji sovražnik parketa ostaja voda. Ko se les napije vode in se deščice zvijejo ali napihnejo, jih večinoma ni več mogoče zravnati, zato jih je treba zamenjati. Po poplavi ali izlivu vode tako sledijo odstranitev, temeljito sušenje prostora in šele nato polaganje novega poda.
Enako velja za parket, ki je pretrhel ali že tolikokrat pobrušen, da zgornjega sloja skoraj ni več. V takih primerih je edina prava rešitev nov parket, položen na ustrezno pripravljeno podlago.
Zamenjava pa ne pomeni nujno gradbenih del in tednov prahu. Če višina stropov in pragov to dopušča, stari pod pa je še razmeroma dobro ohranjen, novega pogosto lahko položimo kar čezenj. Tak pristop je hitrejši in cenejši. Odpadeta namreč odstranitev starega parketa in sanacija estriha, prostor pa za povrh pridobi nekaj dodatne zvočne in toplotne izolacije.
Mejo med »še se splača obnoviti« in »čas je za novega« pogosto težko predvidi izkušen parketar, kaj šele lastnik, ki se s tem ne sreča vsak dan. Napaka je draga v obe smeri. Prezgodnja zamenjava je nepotreben strošek, predolgo odlašanje z obnovo pa pripelje do tega, da poškodbe sežejo v podlago. Ob dvomu raje pokličite strokovnjaka, ki oceni debelino sloja ter stanje deščic in podlage. Pri tej presoji si lahko ogledate ponudbo Kemoplast in se z njihovimi svetovalci pogovorite o obnovi ali izbiri novega parketa.