Bančna konferenca je namenjena vodilnim v bankah, lizinških družbah in drugih finančnih institucijah ter vsem tistim, ki jih zanima aktualno dogajanje na finančnem področju. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Krepitev obrambne in finančne suverenosti
Evropski prostor se mora hitreje, odločneje in predvsem bolj povezano odzvati na premike v svetu, je poudarila letošnja bančna konferenca, osrednji letni dogodek bančnega sektorja v organizaciji Združenja bank Slovenije, ki je letos v ospredje postavila geopolitiko, digitalizacijo in novo suverenost.
Brdo pri Kranju – Suverenost danes ni več zgolj vprašanje meja ali politične avtonomije, ampak gre za sposobnost Evrope, da samostojno razvija ključne tehnologije, nadzira in zagotavlja svojo varnost, upravlja kritično infrastrukturo, nadzira podatke in zagotavlja stabilnost finančnega sistema in s tem varnost vsem državljanom ter ščiti gospodarstvo pred zunanjimi šoki, je na bančni konferenci pojasnila direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Temelj prihodnje konkurenčnosti in gospodarske rasti, je poudarila, bosta obrambna in finančna suverenost, ki ponujata priložnosti tudi za Slovenijo. »Obrambna industrija postaja eden ključnih razvojnih sektorjev prihodnjega desetletja, ne le z vidika varnosti, ampak predvsem z vidika inovacij, tehnološkega razvoja in raziskav.«
Slovenski bančni sistem je po besedah predsednika nadzornega sveta združenja Blaža Brodnjaka trden, banke so pripravljene financirati razvojne načrte slovenskega gospodarstva. Daleč največji izziv vidi v kibernetskem tveganju. Kot je pojasnil, so kreditni portfelji dovolj razpršeni, da prenesejo tudi izpade posameznih večjih poslov, daljši izpad digitalnih storitev pa bi lahko imel precej hujše posledice.
Poudaril je, da bi morala biti Evropa pri sprejemanju ukrepov in odločitev bistveno hitrejša in odločnejša. Na konferenci, ki je potekala minulo sredo na Brdu pri Kranju, pa se je dotaknil tudi pobud, da bi se v manjše slovenske kraje vrnili bankomati oziroma bančne poslovalnice. To je fizično povsem neizvedljivo, je dejal in pozval, naj zakonodajalci upoštevajo operativne omejitve bančnega sistema. Gotovina je v Sloveniji dostopna, je zagotovil.
Geopolitične napetosti se stopnjujejo, svet se fragmentira, dobavne verige se na novo oblikujejo, vprašanja strateških odvisnosti ponovno prihajajo v ospredje, hkrati, je dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, smo priča pospešeni digitalni transformaciji, ki ne spreminja le načinov poslovanja, temveč tudi razmerja moči – predvsem tam, kjer gre za nadzor nad ključnimi infrastrukturnimi sistemi. Geopolitično tveganje mora po mnenju guvernerja postati integrirani del standardnih analiz in odločanja, ne dodatni scenarij na robu modelov. »Banke, ki danes te dimenzije sistematično vključujejo v svoje procese, bodo imele pomembno prednost.«
Glede infrastrukture je opozoril, da smo v Evropi na področju digitalnih plačil, oblačnih storitev in naprednih tehnologij v veliki meri odvisni od neevropskih ponudnikov. »Kartične sheme, ki predstavljajo večino transakcij v evrskem območju, so globalne. Kritična IT-infrastruktura pogosto temelji na peščici velikih ponudnikov zunaj Evrope. Enako velja za številne modele umetne inteligence, ki jih banke vse bolj uporabljajo. V stabilnem okolju je takšna odvisnost lahko povsem racionalna in ekonomsko optimalna, v današnjem okolju pa postaja vprašanje, ali je taka struktura dolgoročno vzdržna.« V času, ko se »pravila igre« spreminjajo, je po besedah Primoža Dolenca predvsem pomembno, kdo pravočasno prepozna, katere predpostavke ne držijo več, in ima pogum, da svoje odločitve temu prilagodi.
