Kmetje se v času glavne sezone kmetijskih del soočajo z doslej najvišjimi cenami kmečke nafte. / Foto: Cveto Zaplotnik

Kmetje se v času glavne sezone kmetijskih del soočajo z doslej najvišjimi cenami kmečke nafte. / Foto: Cveto Zaplotnik

Kmečka nafta se draži: poziv vladi

Kmečka nafta se je letos podražila že za 45 odstotkov. Kmetijske organizacije pozivajo vlado k takojšnjemu ukrepanju.

Kranj – Kmetijsko-gozdarska zbornica, združenje slovenske kmečke iniciative, čebelarska zveza, zadružna zveza, sindikat kmetov in zveza slovenske podeželske mladine ugotavljajo, da so se cene energentov med 25. januarjem in 21. julijem letos izrazito povečale, pri tem pa je najvišjo rast zabeležilo kurilno olje oziroma kmečka nafta, ki se je podražila kar za 45 odstotkov. Podražitev je prišla v času največje porabe goriva. Kmetijska gospodarstva zaključujejo žetev žit, v teku je setev za ozelenitev tal, približujejo se spravila krompirja, koruze in grozdja ter jesenska setev žit in drugih prezimnih posevkov. V tem času traktorji in druga kmetijska mehanizacija porabijo dnevno tudi celotni rezervoar goriva, na številnih kmetijah pa letna poraba goriva znaša več tisoč litrov.

Ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev poleg podražitve energentov poslabšujejo tudi ujme ter nizke odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov.

Visoke cene goriva so prizadele tudi čebelarje, ki zdaj, na vrhuncu čebelarske sezone, zaradi izkoriščanja paše selijo čebelje družine na različne lokacije, nato pa jih morajo na teh lokacijah tudi redno oskrbovati. Večino teh prevozov opravijo z osebnimi avtomobili, za kar pa ne morejo uporabljati kmečke nafte.

Kmetijske organizacije pozivajo vlado, da zaradi ponovnega naraščanja cen energentov pripravi ukrepe za obvladovanje stroškov na kmetijskih gospodarstvih. Ugotavljajo, da številne evropske države že pomagajo svojim kmetom z neposredno finančno pomočjo, vračilom dela stroškov goriva, nižjimi trošarinami in drugimi davčnimi razbremenitvami. Nekatere države si prizadevajo tudi za sistemske rešitve na ravni Evropske unije, s katerimi bi ublažili vpliv visokih cen energentov na konkurenčnost kmetijstva.

Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da naj bi Slovenija za blažitev posledic naraščanja stroškov za gorivo in gnojila predvidoma prejela od Evropske unije 2,7 milijona evrov. Ko bo na ravni unije objavljena izvedbena uredba, bo ministrstvo v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki pripravilo ukrepe za pomoč kmetijskim gospodarstvom. Pomoč jim bo na voljo v drugi polovici leta.