Upravljanje reke naj bo celostno

Cerklje – V občinah, skozi katere teče Pšata – Cerklje, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale – so spomladi potekale delavnice, namenjene zbiranju opažanj in izkušenj ljudi, ki živijo ob reki, ter oblikovanju skupnih izhodišč za nadaljnje upravljanje porečja. V vseh občinah, ugotavljajo izvajalci projekta LIFE2RIVERS – Spodbujanje obnove rek za izboljšanje kakovosti življenja, prebivalci Pšato vidijo kot pomemben naravni in skupnostni prostor. Predstavlja del identitete lokalnih skupnosti, pri marsikom je del spominov na otroštvo. Srečanja so tudi pokazala, da so doživljanje reke v celotnem porečju močno zaznamovale poplave pred tremi leti. Mnogi udeleženci delavnic so po navedbah organizatorjev spregovorili o osebnih izkušnjah in občutku negotovosti, ki je prisoten ob vsakem večjem deževju. »Kot glavne vzroke poplavne ogroženosti so poudarili regulirane vodotoke, zožitve struge, kopičenje plavin in neustrezno vzdrževanje posameznih odsekov. Odpirale so se tudi razprave, usmerjene v vprašanja prostorskega načrtovanja. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost zaradi novih gradenj na poplavnih območjih in poudarili, da bi bilo treba pri načrtovanju razvoja prostora bolj upoštevati naravne procese in izkušnje iz preteklih poplav.«

Na delavnicah so zbrali veliko konkretnih prostorskih opažanj. »Udeleženci so na zemljevidih označili območja poplav, pomembna mokrišča, regulirane odseke vodotokov, problematične posege in primere dobrih praks.« Ti podatki, so poudarili izvajalci, predstavljajo dragoceno zbirko lokalnega znanja, ki bo vključena v nadaljnje načrtovanje aktivnosti projekta. »Rezultati prvega kroga delavnic predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje delo. Opažanja, ki so jih prispevali udeleženci, dopolnjujejo strokovne analize in omogočajo bolj celovito razumevanje stanja reke,« so pojasnili.

Ukrepi, ki reki vračajo prostor

Projektni partnerji bodo na podlagi pridobljenih informacij oblikovali predloge za izboljšanje poplavne varnosti in ohranjanje naravnih procesov ter smernice za soustvarjalno skrbništvo reke. Na delavnicah se je »kljub razlikam med občinami« izoblikovala »presenetljivo enotna vizija«, da naj Pšata ostane naravna in ekološko zdrava reka, ki hkrati zagotavlja večjo poplavno varnost in kakovost bivanja. »Udeleženci močno podpirajo ukrepe, ki reki vračajo prostor: ohranjanje mokrišč, poplavnih ravnic, meandrov in obrežne vegetacije, saj ti elementi krepijo odpornost prostora in izboljšujejo zadrževanje vode. Poudarili so, da reka ne pozna občinskih meja, zato mora biti upravljanje zasnovano celostno, na ravni celotnega porečja. Prihodnji ukrepi naj povezujejo naravovarstvene, prostorske in protipoplavne cilje ter temeljijo na naravnih procesih,« so povzeli mnenja prebivalcev ob Pšati. Njihova opažanja zbirajo še naprej, in sicer s pomočjo interaktivnega zemljevida na spletni strani projekta.