Slavnostni govornik slovesnosti je bil državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. / Foto: Tina Dokl
Slavnostni govornik slovesnosti je bil državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. / Foto: Tina Dokl
Zgodovina so predvsem zgodbe ljudi
V spominskem parku na Bistriškem klancu je v soboto, 25. julija, potekala spominska slovesnost ob 84. obletnici ene najhujših tragedij v zgodovini nakelske občine. Zbrani so se poklonili spominu na 59 civilistov, ki so jih leta 1942 usmrtile nemške sile.
Bistrica – Dne 25. julija leta 1942 so se v Bistrici pripravljali na vaški semenj, ki bi ga morali izpeljati naslednji dan, na praznik svete Ane. Namesto prazničnega vzdušja pa je vas zajela tragedija. V večernih urah so partizani napadli avtomobil z nemškimi oficirji, pri čemer sta dva umrla. Nemške sile so se še istega večera maščevale. Požgali so Jurčkovo, Petrovo in Rantovo domačijo ter usmrtili devet polnoletnih moških. Ker po njihovem še niso dosegli želenega maščevanja, so tri dni pozneje iz zaporov v Begunjah pripeljali še petdeset moških in jih na tem kraju ustrelili kot talce.
Podžupan v funkciji župana Občine Naklo Primož Povše je poudaril, da je bistriški klanec kraj spomina, ki tudi danes nagovarja skupnost. Zbrane je spomnil, da zgodovina niso le dogodki, temveč predvsem zgodbe ljudi, njihov pogum in odgovornost, zato je naša dolžnost, da njihov spomin ohranjamo in ga prenašamo prihodnjim rodovom.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. V svojem nagovoru je poudaril tragičnost usode ljudi. »Umrli so za nič. Za to, ker so pošteno delali, ker so želeli preživeti in ker so bili Slovenci,« je poudaril Meglič. Ob tem je spomnil, da se hiše lahko popravijo in rane zacelijo, vendar globoke brazgotine ostanejo. »Bolijo in skelijo. Vedno znova se postavljajo vprašanja, zakaj. Kdo ima pravico na tak način odločati o usodi drugih?« je dejal. Po njegovih besedah nas spomin na tragedije, kakršna je bila bistriška, opozarja, da druga svetovna vojna ni bila le zgodovinski dogodek, temveč posledica izgube temeljnih moralnih vrednot. »Milijoni ljudi so morali plačati za iluzije večvrednosti,« je dejal in poudaril, da smo dediči narodne in politične svobode ter da imamo odgovornost, da se spominjamo in poskrbimo, da se podobne tragedije ne ponovijo. Mir in vojna sta po njegovih besedah vedno stvar človekove odločitve. »Na nas je, da s spominjanjem, medsebojnim spoštovanjem, strpnostjo, priznavanjem različnosti in gradnjo mostov zagotovimo družbo, v kateri ne bo nikogar, ki bi menil, da je večvreden,« je dejal Meglič.