Na Škofjeloškem vse več turistov

Škofja Loka – V Škofji Loki je zadnja leta precej več nastanitvenih kapacitet, kot jih je bilo denimo pred desetimi leti. »Z odprtjem Hotela Lonca ter širitvijo Turizma Loka, ki je Hotel Loka nadgradil z Vilo Loka, je območje pridobilo še dodatne prepotrebne zmogljivosti,« meni Andreja Križnar, vodja Turizma Škofja Loka. »Mesto je postalo zanimivo za tuje organizatorje potovanj, zato k nam zdaj prihajajo skupine z avtobusi. Te možnosti v Škofji Loki in na celotnem Škofjeloškem prej nismo imeli, ker jih nismo imeli nikamor namestiti,« pojasnjuje. Pritrjujejo ji tudi statistični podatki: v letu 2019 so namreč v Škofji Loki zabeležili nekaj več kot 28.000 nočitev, medtem ko je lani prenočilo skoraj 48.000 gostov, od tega več kot devetdeset odstotkov tujih. Kot kaže, pa bodo letošnje številke še višje od lanskih.

Vse več obiskovalcev iz Vzhodne Evrope

Strukturo obiskovalcev v poletnih mesecih sestavljajo predvsem tuji gostje iz držav, kot so Španija, Francija, Italija, Nemčija in Velika Britanija. »Zelo veliko je Poljakov in Čehov.« Zadnja leta je na splošno opazen trend, da gosti iz Vzhodne Evrope zelo pogosto potujejo v Slovenijo in na Hrvaško, ugotavlja sogovornica in dodaja, da k temu prispeva tudi aktivna promocija na terenu. »Vsako leto se udeležimo sejma v teh državah – lani smo bili v Pragi –, na sejmih tako promoviramo celotno območje, kar se pozneje pozna tudi pri obisku.«

Od mestnega jedra do lokalnih obrti

»Obiskovalci si najpogosteje ogledajo staro mestno jedro, torej Mestni in Spodnji trg, sledi pa Loški grad z muzejem. Radi obiščejo tudi Kapucinsko knjižnico, ki jo je mogoče obiskati po predhodni najavi. Vstopijo v Rokodelski center, v njem potekajo prikazi obrtniškega dela, lahko tudi kupijo lične izdelke. Odprta sta Atelje Amuse Anje Musek in Urchic Porcelain Uršule Oitzl Magister, kjer si obiskovalci lahko ogledajo izdelke ter se spoznajo s tradicionalnimi obrtmi. Usmerimo jih tudi do Hudičeve brvi in kopališča.« Ogromno obiskovalcev iz Slovenije in tujine je letos na Škofjeloško pripeljal Škofjeloški pasijon. »Obisk se je v času predstav izjemno povečal, tudi v samem TIC-u je bilo veliko obiskovalcev. Takrat smo zabeležili zelo veliko vodenih izletov ter obiskov Loškega muzeja in Kapucinske knjižnice. Pripravili smo različne enodnevne, dvodnevne in poldnevne pakete, vsi ponudniki pa so beležili višji obisk.«

Razpršitev obiska

Pomembna usmeritev turističnih delavcev je razpršitev obiska po celotnem območju. »Veliko obiskovalcev po ogledu Škofje Loke pot nadaljuje proti Primorski ali Gorenjski. Usmerimo jih skozi Poljansko dolino k Dvorcu Visoko, proti Žirem, Cerknemu in Primorski ali pa po Selški dolini skozi Železnike čez Soriško planino,« razlaga Križnarjeva. »Ko jim predstavimo turistični center na Soriški planini, da imajo sedežnico, ki tudi poleti deluje, pohodniške poti in znatno nižje poletne temperature, so navdušeni. Pa da lahko s Soriške planine pridejo v Bohinj. Spodbujamo jih tudi k vožnji po dolinah, da se izognejo avtocestam.«

Sedežnica turiste pripelje na vrh Lajnarja, kjer obiskovalce pričakajo nepozabni razgledi. / Foto: Klara Mrak

Iz izletniške v stacionarno destinacijo

Trenutna povprečna doba bivanja znaša 2,2 dneva za Škofjo Loko oziroma 2,3 dneva za celotno škofjeloško območje. Cilj turističnih delavcev je ta čas dvigniti na tri do štiri dni. »Želimo si, da bi gosti pri nas ostali dlje ter od tu odkrivali celotno Gorenjsko in ljubljansko regijo.« K temu stremijo z novimi doživljajskimi ponudbami. »Razvijamo nove produkte, kot so Okusni koraki po Škofji Loki in razne rokodelske delavnice, s katerimi želimo zadržati obiskovalce. Želimo si, da iz izletniške postopoma postanemo stacionarna destinacija, tako Škofja Loka kot celotna destinacija Škofjeloško, spodbujamo že obstoječe nastanitvene kapacitete, da se usmerijo v pridobivanje trajnostnih znakov.«

Izziva: kampiranje in izvensezonski turizem

Kljub odličnim napovedim in prenovljenemu Mestnemu trgu se območje srečuje z nekaterimi pomanjkljivostmi. »V poletnem času močno pogrešamo kamp. Najbližji kamp na našem območju je na Soriški planini, kar je sicer odlično, vendar leži na skrajnem robu našega območja,« opozarja Križnarjeva. Prav tako ostaja izziv izvensezonski čas. »Destinacija je še vedno zelo sezonska, saj večino turistov zabeležimo od začetka maja do konca septembra. Izziv predstavljajo spomladanski in jesenski meseci, ko obisk spodbujamo s pohodniškimi in kulinaričnimi festivali. Dodatna postajališča za avtodome bi bila odlična priložnost za privabljanje gostov tudi zunaj glavne sezone.«