Gospodarska rast se je letos precej pospešila

Ljubljana – K rasti bruto domačega proizvoda (BDP) je največ prispevala domača potrošnja, ki se je okrepila za 5,9 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se dvignili za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka), najbolj pa so se povečali izdatki za trajne proizvode, za 10,1 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasla za 13,2 odstotka, k čemur so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte (19 odstotkov). Izvoz je narasel za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka, kar je bila največja rast po tretjem četrtletju 2024. Dodana vrednost se je najbolj povečala v gradbeništvu, za 15,9 odstotka. Tudi zaposlenost je bila nekoliko višja kot v enakem lanskem obdobju.

Rast presegla pričakovanja

V Banki Slovenije so ocenili, da je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in je precej presegla njihova pričakovanja. »Kljub temu posledice vojne na Bližnjem vzhodu in vztrajajoča negotovost v zunanjem okolju še naprej predstavljajo tveganje za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta, ko lahko pričakujemo tudi negativne vplive sušnih vremenskih razmer v Evropi,« so med drugim poudarili v odzivu v Banki Slovenije.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so poudarili, da se je rast precej okrepila, pospešila pa se je predvsem rast v izvoznem sektorju, ki je bila široko osnovana. V predelovalnih dejavnostih in v blagovnem izvozu so najbolj izstopali medicinski in farmacevtski izdelki ter stroji in naprave. Nadaljevala se je tudi močna rast investicij, zlasti državnih, kar na UMAR-ju povezujejo z zaključevanjem načrta za okrevanje in odpornost. Rast BDP je bila v Sloveniji precej višja kot v povprečju Evropske unije. Po desezoniranih podatkih je znašala 4,8 odstotka, povprečje sedemindvajseterice pa znaša 1,2 odstotka.