V akciji odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin v Kranju je sodelovalo več kot štirideset prostovoljcev. / Foto: Matic Zorman
V akciji odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin v Kranju je sodelovalo več kot štirideset prostovoljcev. / Foto: Matic Zorman
Znova odstranjevali invazivke
V Kranju je v soboto potekala že peta akcija Očistimo Gorenjsko invazivk. Akcija je bila del Tedna brez invazivk, v sklopu katerega so posebno pozornost namenili ozaveščanju mladih – tudi v več krajih na Gorenjskem.
Kranj – Več kot štirideset prostovoljcev je v soboto zavihalo rokave v tradicionalni akciji Očistimo Gorenjsko invazivk in s skupnimi močmi odstranjevalo invazivne tujerodne rastline na treh lokacijah v Mestni občini Kranj (MOK): ob Bobovških jezercih, v Struževem in na območju sotočja Kokre in Rupovščice. »Tu se posvečamo večinoma vrstam, ki so v Sloveniji že močno razširjene. V največji meri gre za žlezavo nedotiko, pa tudi enoletno suholetnico, obe tujerodni zlati rozgi …« je pojasnil Andrej Štembergar Zupan s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Poudaril je, da so invazivne tujerodne vrste v novo okolje prišle zaradi človeka, namerno ali nenamerno, in posledično je tudi naša dolžnost, da se temu problemu posvetimo.
Akcija, ki so jo priredili MOK, kranjska enota ZRSVN in Razvojna agencija Sora, je po njegovih besedah namenjena predvsem ozaveščanju javnosti o invazivnih tujerodnih vrstah. Opaža, da se ljudje te problematike vse bolj zavedajo.
V akciji je na povabilo svoje učenke prvič sodelovala tudi Tina Šifrer Gazvoda. Je učiteljica petošolcev na Osnovni šoli (OŠ) Stražišče, in kot nam je zaupala, so letos že sodelovali v kvizu Triglavskega narodnega parka na temo invazivk. Zdi se ji zelo pomembno, da o tej problematiki ozaveščajo že mlade, sicer pa tudi sama, ko se npr. odpravi na Jošta, spotoma izpuli kakšno poznano invazivko.
»Akcija je znova dokazala, da lahko občina, strokovne službe in posamezniki z usklajenim delovanjem pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja,« so poudarili na MOK. Na območjih, kjer odstranjevanje izvajajo že več let, zaznavajo občutno manj invazivnih rastlin, ob tem pa organizatorji poudarjajo, da gre za dolgotrajen proces, ki zahteva vztrajnost, strokovno načrtovanje in redno izvajanje ukrepov.
Sobotna akcija odstranjevanja invazivk je bila sicer del mednarodne pobude Teden brez invazivk 2026, s katero so partnerji projekta LIFE OrnamentalIAS skupaj z občinami, šolami, strokovnimi institucijami in drugimi organizacijami po Sloveniji in na Hrvaškem spodbujali zmanjševanje vplivov invazivnih tujerodnih rastlin. Izvedli so 12 akcij, poseben poudarek pa so namenili ozaveščanju mladih, je pojasnila Anita Pokorn Oman z Razvojne agencije Sora. »V sodelovanju s šolami in izobraževalnimi institucijami smo mladim omogočili, da so invazivne tujerodne vrste spoznavali neposredno na terenu, skozi predavanja, delavnice, praktične prikaze odstranjevanja in delovne akcije. Namen aktivnosti ni bil le odstranjevanje posameznih invazivnih rastlin, temveč predvsem razumevanje, zakaj se invazivne vrste hitro širijo, kako vplivajo na domorodne rastline in živali ter kaj lahko vsak posameznik naredi za njihovo omejevanje.« Na Gorenjskem so učenci OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled sodelovali v akciji odstranjevanja dresnika, učenci OŠ Žiri so odstranjevali žlezavo nedotiko ob potoku Račeva, učenci OŠ Tržič metuljnik, učenci OŠ Franceta Prešerna Kranj so invazivke odstranjevali v kanjonu Kokre, dijaki Biotehniškega centra Naklo na Nakelski Savi, v teh dneh pa se bodo odstranjevanja lotili še udeleženci programa PUM-O+ Škofja Loka.