Nadzorniki so ugotovili, da se je lažni policist večkrat zadrževal tudi v prostorih policijske postaje na Brniku, vendar naj ne bi imel dostopa do varovanih podatkov in policijskih evidenc. / Foto: Tina Dokl
Nadzor razkril vrzeli
Izredni nadzor nad delom kranjske policije v primeru lažnega policista, ki se je leto in pol brez pooblastil gibal po območju Letališča Brnik in sodeloval pri policijskih nalogah, je zaključen.
Kranj – Kot poroča Televizija Slovenija, ugotovitve kažejo, da je policija informacije o dogajanju prejela, vendar ni ukrepala pravočasno. O nadaljnjih ukrepih bo odločal novi minister za notranje zadeve Franci Matoz. Po neuradnih informacijah sta lažni in pravi policist v obdobju približno leta in pol skupaj najmanj 16-krat opravljala policijske naloge na območju letališča, vse dokler ju lani jeseni niso zasačili. Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da je bil lažni policist občasno prisoten pri uradnih policijskih postopkih in se je večkrat zadrževal v prostorih postaje letališke policije ter na območju mednarodnega letališča. Nadzor ni pokazal, da bi imel dostop do policijskih evidenc ali drugih varovanih podatkov. Moškega so prijeli 16. oktobra lani. Zasegli naj bi mu tudi beležnico, v katero je zapisoval osebne podatke in registrske številke.
Policist, ki je lažnemu policistu omogočal sodelovanje pri policijskih nalogah, je medtem ostal brez zaposlitve. Kljub številnim ugotovljenim nepravilnostim, ki so jih v preiskavi ugotovili nadzorniki, pa vodstveni kader za zdaj ostaja na svojih položajih. Po navedbah TV Slovenija nadzorniki niso ugotovili, da bi bile nepravilnosti posledica navodil nadrejenih, temveč predvsem slabega poznavanja policijskega dela in postopkov.
Nadzorna skupina je policiji podala več priporočil za izboljšanje delovanja. Med drugim predlaga vzpostavitev učinkovitejšega sistema obravnave operativnih informacij, ki bi preprečil spregled varnostno pomembnih podatkov. Policija naj preuči tudi sistem notranjevarnostnih ukrepov in po potrebi izda dodatna navodila za njihovo izvajanje. Prav tako nadzorniki predlagajo hitro in celovito presojo subjektivne in objektivne odgovornosti zaposlenih v primerih delovnopravnih kršitev. Posebno pozornost namenjajo tudi psihološki podpori zaposlenim. Vodje policijskih enot naj bi v prihodnje aktivneje presojali, ali posamezni uslužbenci potrebujejo strokovno pomoč, ne pa da ukrepajo zgolj na njihovo pobudo. Ob tem STA navaja tudi vzpostavitev ustreznega sistema poslovanja, s katerim bi preprečili ali vsaj zmanjšali preprodajo policijske uniforme na prostem trgu.
