Visok jubilej gorjanskih čebelarjev

Z leve: Jože Kosmač, župan Peter Torkar, predsednik društva Lovro Legat, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in Janko Stušek, predstavnik Čebelarske zveze Gorenjske / Foto: Tina Dokl

Visok jubilej gorjanskih čebelarjev

Čebelarska družina Gorje je zaznamovala pomemben jubilej: sto dvajset let organiziranega čebelarstva v Gorjah. Ob obletnici so čebelarji predstavili bogato zgodovino, sedanje delovanje in izzive, ki jih prinaša prihodnost čebelarstva v vse zahtevnejšem okolju.

Gorje – V avli gorjanske osnovne šole je v petek potekala slovesnost ob 120-letnici Čebelarske družine Gorje. »Prve zapisane podatke o Gorjancih najdemo v urbarju blejske graščine iz leta 1691 in govori o kazni za Gorjance, ki so ponoči skrivaj, brez dovoljenja zakupnika, peljali 72 panjev čebel na gozdno pašo na Pokljuko,« je pojasnil čebelar Jože Kosmač, ki je bil 27 let predsednik Čebelarske družine Gorje. Kot je dejal, je bila ustanovitev podružnice slovenskega čebelarskega društva leta 1906 del širšega gibanja povezovanja slovenskih čebelarjev v času narodnega prebujanja. V Gorjah so se takrat zbrali čebelarji ter ustanovili organizirano društvo, ki je že v prvem letu organiziralo prodajo čebel in pripravilo 250 panjev kakovostnih čebel.

Čebelarijo različne generacije

Čebelarska družina Gorje je od leta 1996 združena z družino Bled v Čebelarsko društvo Bled - Gorje. Danes se območje delovanja društva razteza na približno 28 kvadratnih kilometrih, za približno 1100 panjev pa skrbi sedemdeset članov. Čebelarska družina Gorje šteje dvajset članov in ostaja zelo aktivna v lokalnem okolju. Posebnost društva je tudi povezanost generacij. Še danes čebelarijo člani v visoki starosti, tudi nad devetdeset let, ob njih pa se postopoma vključujejo mladi – na zadnjem občnem zboru se jim je pridružilo sedem novih mladih čebelarjev.

Kot je dejal predsednik društva Lovro Legat, so ljudem čebele vedno pomenile veliko, dajale so jim med, ki je bil dolga časa edino sladilo, in vosek, ki so ga uporabljali za različne namene. Ob tem je opozoril, da se pravega pomena čebel ljudje zavedamo šele v zadnjem času. Intenzivno kmetijstvo, gnojenje travnikov in zmanjševanje cvetočih površin čebelam krčijo življenjski prostor, zato se te vse bolj umikajo v gozdove in višje predele.

Čebelarska družina Gorje je od leta 1996 združena z družino Bled v Čebelarsko društvo Bled - Gorje. Danes se območje delovanja društva razteza na približno 28 kvadratnih kilometrih, za približno 1100 panjev pa skrbi sedemdeset članov.

Aktivni v lokalnem okolju

V zadnjih letih je društvo močno okrepilo tudi izobraževalno in razvojno dejavnost. V Zdraviliškem parku na Bledu so postavili čebelnjak, v Gorjah čebelarsko učno in razgledno pot, kasneje pa še raziskovalni čebelnjak na Posestvu okusov. Pomemben poudarek dajejo tudi mladim – od leta 2024 na Osnovni šoli Gorje deluje čebelarski krožek, katerega učenci že dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih.

Ob jubileju so poudarili tudi pomen povezovanja, ki presega samo čebelarstvo. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč je denimo poudaril, da je društvo dober zgled, kako lahko skupnost kljub spremembam ostane enotna in aktivna. Čebele po njegovih besedah simbolno povezujejo ljudi, kar se v Gorjah kaže že več kot stoletje. Pomen povezovanja pa je poudaril tudi župan Občine Gorje Peter Torkar, ki je dejal, da je čebelarstvo del skupne identitete prostora. Poudaril je, da je družina – v najširšem pomenu besede – temelj vsake skupnosti. Ob tem se je čebelarjem zahvalil za dolgoletno sodelovanje z občino in njihovo vlogo v lokalnem okolju.