Poljče spet krasi mlaj

Mlaj je letos visok 25 metrov. / Foto: Tina Dokl

Poljče spet krasi mlaj

V soboto so v Poljčah postavili mlaj, s čimer ohranjajo petinšestdesetletno tradicijo. Obenem pa so namenu predali prostor za druženje sredi vasi.

Poljče – V vasi Poljče pod Svetim Petrom že desetletja ohranjajo tradicijo postavljanja mlaja. V soboto so tako postavili že 65. mlaj, saj tradicija, ki združuje vaščane, sega v leto 1961. Pobudnik je bil Ivan Ferkolj, in kot je povedal njegov sin Edi Ferkolj, so na Štajerskem, v kraju, od koder oče prihaja, fantje v maju tradicionalno postavljali mlaje – in tako se je začelo tudi v Poljčah. Prvi mlaj so postavili delavci iz Dalmacije, ki so takrat delali na posestvu. »Pravijo, da so ga postavili brez težav in brez večjih stroškov. Po končanem delu so vzeli le liter žganja in se vrnili na delo,« je povedal Edi Ferkolj, ki je član bratovščine Vitezi poljški, ki skrbi za utrip vasi. Včasih so bili poljški mlaji višji od 30 metrov, zadnja leta je njihova povprečna višina okoli 23 metrov. »Letos smo Tomaža le prepričali, da je naš mlaj visok 25 metrov – in že na pogled se vidi, da je res visok,« je povedal Ferkolj in dodal, da so v preteklosti ob mlajih kurili kresove in tudi plezali nanje, zato je bilo dogajanje še bolj pestro kot danes.

»Postavljanje mlaja v naši vasi nima nikakršnega političnega ali ideološkega namena. Namen je en sam – ohranjanje tradicije naših staršev in nekdanjih sovaščanov, da je mlaj okras vasi in priložnost za druženje. Naša želja je, da se ta tradicija nadaljuje,« je dejal Ferkolj, ki se je zahvalil poljški srenji za darovanje smreke in kmetiji Mulej za pomoč pri spravilu, prevozu, postavljanju in podiranju mlaja.

Ob tem so podelili tudi priznanja začetnikom postavljanja mlaja: Ivanu Ferkolju, Niku Legatu, Francu Šerovniku in Janku Lombarju, katerega žaga je bila vedno povezana z mlajem.

Prostor za druženje

Ob tej priložnosti so uradno predali v uporabo tudi urejen prostor sredi vasi s pitnikom, lesenim kozolcem, mizo in klopmi, stojalom za kolesa in košem za smeti, z zasaditvijo drevesa pa je prostor dobil še senco. Rok Justin, predsednik vaškega odbora, je povedal, da je v zadnjem letu iz ideje zrastel prostor za srečanja, oddih in preprost človeški pogovor. Kar je najlepše, pa je, da je vse to nastalo s prostovoljnim delom ljudi iz vasi, je dejal Justin. Sodelovalo je tudi Turistično društvo Begunje, zbrane je pozdravil predsednik Peter Kolman, pridobitev pa je blagoslovil domači župnik Matjaž Ambrožič.