Osem stoletij v desetih večerih

Eden glasbenih festivalov z najdaljšo tradicijo pri nas, Festival Radovljica, tudi letos nadaljuje svojo že uveljavljeno koncertno pot. Kot je uvodoma na novinarski konferenci poudaril Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica, ki s sofinanciranjem festivalu vsa leta zvesto stoji ob strani, je vesel, da njegovo kvaliteto prepoznava tudi ministrstvo za kulturo, ki je letos finančno podporo nekoliko povišalo. Razpisna komisija je na zadnjem štiriletnem razpisu Festivalu Radovljica dodelila kar 92 od 100 možnih točk.

Kot je potrdil Domen Vurnik, ki je lani v Društvu ljubiteljev stare glasbe Radovljica nasledil dolgoletno predsednico Marijo Kolar, festival v zadnjih letih vztrajno raste. »Uvertura v festival bo že po tradiciji dvig festivalske zastave v nedeljo, 2. avgusta, v okviru srednjeveške tržnice, prvi koncert pa bo sledil v soboto, 8. avgusta, v Radovljiški graščini, ki bo tudi letos s sedmimi dogodki osrednje koncertno prizorišče. Dva koncerta bosta v cerkvi sv. Petra in eden v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem,« je povedal Vurnik in poudaril pomembno vlogo umetniškega vodje festivala Domna Marinčiča, ki program pripravlja že dvajseto sezono.

Pet premiernih programov

Letošnji program bo zajemal glasbo, ki je nastajala med 12. in 19. stoletjem – ali kot se je slikovito izrazil Domen Marinčič: od Riharda Levjesrčnega do Roberta Schumanna. »Tako bomo pokrili kar osem stoletij, morda bo letos v ospredju nekaj več baročne glasbe, s posameznimi koncertnimi programi, ki bodo zelo različni,« je povedal dolgoletni programski vodja festivala. »Vsako leto se trudim, da povabljeni gostujoči glasbeniki in zasedbe čim več koncertnih programov pripravijo posebej za naš festival. Tudi letos je vsaj pet programov, ki jih boste prvič slišali prav v Radovljici.«

Na desetih festivalskih večerih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz 19 držav, od Bosne in Hercegovine, Češke, Bolgarije, Hrvaške do Portugalske, Kolumbije, Mehike ... Na štirih koncertih bodo nastopali tudi glasbeniki iz Slovenije, na treh izmed koncertov bodo izvajali tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino. Dva koncerta bosta letos imela tudi slovenske nadnapise.

Od uspešnic do glasbenih posebnosti

Prvi koncert bo posvečen glasbi Mozarta, Haydna in Beethovna, ki jo bo Kvartet Altemps izvajal na zgodovinskih glasbilih, sledil bo koncert arij iz oratorija o Mariji Magdaleni Giovannija Bononcinija z izjemno sopranistko Nikolino Hrkać ob podpori Festivalskega baročnega orkestra. Violinist Bojan Čičić nas bo popeljal v svet Tartinijeve glasbe in švedskega mojstra J. H. Romana, na četrtem večeru bo sledil koncert za kljunasto flavto in godala. S kljunasto flavto in glasbo italijanskih skladateljev Scarlattija, Vivaldija in Lea bo nastopil eden najbolj obetavnih mladih glasbenikov Erazem Žganjar iz Kranja, sicer študent salzburškega Mozarteuma. Peti koncert v Velesovem bo izvedel italijanski organist Nicola Procaccini​, ki bo izvajal orgelske maše Claudia Merula iz zbirke ljubljanske stolnice.

Festival se bo v drugo polovico prevesil s harfistko Margaret Köll, ki bo glasbo 17. stoletja iz Neaplja igrala na poznorenesančno dvojno harfo. Na sedmem koncertu bomo slišali Bachove sonate za flavto in čembalo z mojstrico baročne prečne flavte Eleonore Bišćević. Osmi koncert bo v znamenju francoskega virtuoza Vittoria Ghielmija na violi da gamba. Igral bo glasbo Antoina Forquerayja. Rihard Levjesrčni in trubadurji je naslov koncerta ansambla Miroir de Musique, ki bo v besedilih smešil politične spletke, ki so privedle do kronanja prej omenjenega. Festival se bo 25. avgusta zaključil s koncertom nemške komorne glasbe Schumanna in Brahmsa. Spored bo pripravljen posebej za festival.

Tudi letos bo petdnevni mojstrski tečaj za kljunasto flavto vodila mag. Mateja Bajt. Že po tradiciji bodo organizirani prevozi iz Ljubljane v Radovljico ter na koncert v Velesovo. Ob podpori lokalnega gospodarstva so letos v partnerstvo kulture, glasbe in kulinarike vstopili tudi v Hiši Linhart, kjer so pripravili posebno festivalsko ponudbo, kjer bodo glasbeno umetnost povezali z gastronomijo.