Film, glasba in svet

Zlata palma za Fjord

Z zaključno slovesnostjo in podelitvijo zlate palme ter festivalskih nagrad se je v soboto končal že 79. mednarodni filmski festival v Cannesu. Letos se je za zlato palmo potegovalo 22 celovečernih filmov – med njimi kar 13 francoskih ali francoskih koprodukcij -, ki jih je v tekmovalni program izbral selektor Thierry Frémaux. Med izbranimi so bili letos tako filmi režiserjev, ki so zmagovali na preteklih festivalih, kot generacija režiserjev, ki prihajajo. Selektor je napovedal, da bodo številni zahodni filmi predstavljali obliko bega pred mračno realnostjo aktualnih dogodkov, s poudarkom na »nežnosti, pesmih in naravi«, medtem ko bodo drugi »v sedanjost prinašali zgodovino«.

Slovenska udeležba? V tekmovalnem programu kratkometražnih filmov je bil na ogled tudi kratki igrani film Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović, ki je nastal v srbsko-francosko-slovensko-hrvaški koprodukciji. V deseterico nominiranih filmov je bil izbran med 3184 prijavljenimi kratkimi filmi z vsega sveta.

Morda je bil festival na Azurni obali prav letos pravo ogledalo sveta, v katerem živimo, kriz in mračnih napovedi prihodnosti. Zlato palmo je prejel film Fjord romunskega režiserja Cristiana Mungiuja (leta 2007 je svojo prvo zlato palmo prejel za film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva). Romunsko-norveški par se preseli nazaj na ženin rojstni fjord. Tam naletita na par z drugačnimi življenjskimi nazori, na odprtem polju se srečata dva koncepta – ultrakonservativni in sodobni družbeno angažirani. Film nekako zastavlja vprašanje, ali se še trudimo, da bi razumeli tiste, ki razmišljajo drugače. Veliko nagrado, drugo najvišje priznanje festivala, je s filmom Minotaver osvojil Rus Andrej Zvjagincev. Nagrado za najboljšo režijo je žirija namenila avtorjema španske glasbene drame Črna žoga, Javierju Calvu in Javierju Ambrossiju, ter režiserju drame Domovina Pawlu Pawlikowskemu.

Žirija pod vodstvom južnokorejskega režiserja Parka Chan-wooka je nagradila nemško režiserko Valesko Grisebach za srhljivko Sanjska pustolovščina. Nagrado za najboljšega igralca sta si razdelila novinca Emmanuel Macchia in Valentin Campagne za igro v vojni drami Strahopetec režiserja Lukasa Dhonta, nagrado za najboljšo igralko pa sta si razdelili Francozinja Virginie Efira in Japonka Tao Okamoto za igro v čustveni drami Kar naenkrat japonskega režiserja Rjusukeja Hamagučija. Najboljši scenarij za film je napisal Emmanuel Marre za film Človek svojega časa (A Man of His Time), ki ga je tudi režiral. Zlato kamero, nagrado za najboljši celovečerni prvenec, je žirija namenila Marie-Clémentine Dusabejambo, ki je dramo z naslovom Ben'Imana umestila v »življenje po genocidu« v Ruandi.

Verjamemo, da bodo nekateri izmed teh filmov prišli tudi v slovenske kinematografe, če ne prej – jeseni, ko prihaja nova edicija Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.

Cikel filmov Glasovi Palestine

Televizija Slovenija se je v času med 10. in 20. majem – ko je med drugim potekalo tudi tekmovanje za pesem Evrovizije, na katerem Slovenci letos zaradi udeležbe Izraela protestno nismo sodelovali – gledalcem ponudila poseben tematski programski sklop Glasovi Palestine s filmi, ki predstavljajo aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu. V nekaterih državah filmov zaradi njihove vsebine ne predvajajo, v Sloveniji pa je stopnja demokracije še vedno na dovolj visoki ravni, da dopušča različna mnenja in poglede na svet in s tem državljanom odpira prostor za razmislek o eni ključnih tem sodobnega sveta. Med izbranimi filmi je bil predvajan tudi film Glas Hind Radžab, ki je na lanskem Beneškem filmskem festivalu prejel veliko nagrado žirije.

Druga godba je živa glasba

To je slogan letošnjega 42. mednarodnega festivala Druga godba, ki se je začel v sredo in bo potekal do sobote. Festival prinaša 14 koncertov na štiridnevni »plovbi« od Norveške čez Sredozemlje do Madagaskarja in otoka Réunion. Vsi mednarodni izvajalci v Sloveniji nastopajo prvič, med domačimi ustvarjalci pa še posebno razveseljuje nastop Irene Z. Tomažin z novim albumom, ki ga je uvodni dan Druge godbe predstavila v razširjeni petčlanski zasedbi.

Festival Druga godba že od leta 1985 naprej predstavlja tako glasbeno tradicijo kot sodobne glasbene trende različnih kultur z vseh delov sveta. Festival ni žanrsko utesnjen, njegova maksima pa je predvsem, da gre za živo glasbo, od koder koli že prihaja.