Nova soseska dviga prah

Kamnik – Projekt za gradnjo soseske oskrbovanih stanovanj nad nogometnim igriščem v Mekinjah, v neposredni bližini Prašnikarjevega dvorca s parkom in istoimenskega drevoreda, je trenutno v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN KA-15/1). Stanovanja bodo namenjena osebam, starejšim od 65 let, soseska pa bo vključevala tudi center dejavnosti za medgeneracijsko povezovanje.

Iniciativa: infrastruktura bo preobremenjena

Projekt pa je naletel na nasprotovanje krajanov Mekinj, ki so se povezali v civilno iniciativo Kamnik moje mesto. Šeststo jih je za zdaj podpisalo peticijo proti gradnji soseske. »Želimo, da se projekt ustavi in da se najprej izpelje široka javna razprava krajanov, zainteresirane in strokovne javnosti, ali takšna soseska sodi v to območje,« je njihovo temeljno zahtevo izrazil Janez Novak, eden od članov civilne iniciative, ki je svoja stališča v četrtek podala na novinarski konferenci.

Na območju, kjer se razteza travnik, namerava investitor zgraditi 12 stanovanjskih blokov s pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo, v katerih bo skupno 226 stanovanj. Kot pravijo člani iniciative, predvideni višinski gabariti stavb, ki naj bi segale do 15 metrov, presegajo z veljavnim občinskim prostorskim načrtom (OPN) določene dopustne višine za to območje za celo etažo.

Po oceni iniciative bo strnjena pozidava povsem degradirala prostor in doslej odprto veduto pogledov na Kamnik s severne strani mesta. Iniciativa opozarja, da sta v vplivnem območju soseske Prašnikarjev dvorec in mekinjski samostan, ki skupaj tvorita pomemben del kulturne in krajinske dediščine občine. Arhitekturna zasnova blokovskih objektov da ne ustreza obstoječi tipologiji kraja, kjer prevladujejo enodružinske hiše.

Čeprav investitor investicijo promovira kot oskrbovana stanovanja za starejše, pa po slovenski zakonodaji ta niso kategorizirana in se prej ali slej spremenijo v povsem običajna, na kar je na novinarski konferenci opozoril arhitekt Tomaž Schlegl. Novak je ob tem opozoril, da sta v neposredni bližini že dve soseski, ki sta bili sprva namenjeni starejšim, a so stanovanja zdaj odprta za vse. »Usoda te soseske bo verjetno enaka,« pravi Novak, ki dodaja: »Investitor po taki interpretaciji poseže, da se izogne zahtevam glede števila parkirnih mest, zelenih površin in drugim zahtevam zakonodaje,« pravi.

V primeru, da se bo soseska sčasoma spremenila v povsem običajno bivalno okolje, se bojijo okoli petsto dodatnih avtomobilov, ki bodo dnevno vozili v okolici in še dodatno obremenili že sedaj zelo prometno Cankarjevo cesto. Kot je povedal Dušan Humar, ki tam živi, po podatkih še iz časov obdobja pandemije po cesti vsak dan pelje blizu šest tisoč vozil, med njimi tudi več kot sto težkih tovornjakov. »Če bomo dovolili gradnjo blokov na tem novem območju, se bo promet po Cankarjevi še povečal,« je dejal in dodal, da so spomladi v enem mesecu zabeležili kar tri nesreče. V skrajni sili razmišljajo tudi o tem, da bi na problematiko opozorili tudi s protestnim prehajanjem čez prehod za pešce.

»Nismo proti razvoju, prav nasprotno, vendar v duhu vizije, ki se je že pokazala za uspešno, in ob ohranjanju identitete lokalne skupnosti,« pa je povedal Srečo Podbevšek, eden od krajanov, ki pravijo, da bi podprli stanovanjsko gradnjo v manjšem obsegu, prav tako kot tudi niso nasprotovali gradnjam individualnih hiš v bližnji okolici.

Nasprotniki projekta poleg tega opozarjajo, da je bilo to območje v prostorskih dokumentih dolga leta opredeljeno kot rezervat za šolske, parkovne in športne dejavnosti, pri čemer bi bila nova lokacija za krajevno šolo nujna – obstoječa zgradba je dotrajana in potresno nevarna. Iniciativa ob tem poudarja, da občina pri zadnji prodaji parcel na tem območju ni uveljavljala predkupne pravice, in zahteva pojasnilo, kdaj in zakaj je bila prvotna zamisel opuščena.

Investitor: projekt ustreza normativom

Investitor Prva hiša je s stališči članov civilne iniciative seznanjen. V odgovoru, za katerega smo zaprosili, so poudarili, da je projekt uspešno prestal presojo 13 pristojnih nosilcev urejanja prostora, v usklajevanju je le še mnenje ministrstva za kulturo. Dodajajo, da je gostota pozidave za približno dvajset odstotkov nižja od dopustne meje na tem območju. Faktor zazidanosti so namreč zmanjšali z dopustnih 0,5 na 0,35. Tudi na očitke o previsokih gradnjah odgovarjajo, da je višina zasnovana na strokovni podlagi in omejena z višino Prašnikarjevega dvorca kot prostorske dominante.

Glede prometa navajajo, da so bile izdelane primerjalne prometne študije in bo med pozitivnimi učinki tudi ureditev prometne infrastrukture in varnosti s pločniki na območju Mekinj, ki se običajno financira iz plačanega komunalnega prispevka investitorja.

Dodajajo, da imajo starejši manj vozil in opravljajo bistveno manj voženj kot mlajši, zato bo prometna obremenitev manjša, in tudi zavračajo očitke, da bodo soseska sčasoma izgubila značaj oskrbovanih stanovanj in se bo s tem povečal pritisk na šole in vrtce. »Dokaz za to je soseska Taber v Cerkljah na Gorenjskem, ki je primer tovrstne dobre prakse,« so še navedli.

Izdelali so tudi arboristično študijo za Prašnikarjev drevored, po kateri bodo odstranili le dve drevesi, od katerih je eno v slabem stanju in ga je treba odstraniti zaradi nevarnosti podrtja. Prav tako bodo nadomestili vsa druga manjkajoča drevesa v drevoredu.

Verjamejo, da bo projekt Kamniku prinesel številne pozitivne učinke. Kot pravijo, njihove pretekle izkušnje kažejo, da oskrbovana stanovanja v veliki meri kupijo starejši iz okolice, s čimer se ta sprostijo in so naprodaj za mlade družine.

Občina: postopek teče zakonito

Na Občini Kamnik pojasnjujejo, da postopek OPPN KA-15/1 poteka skladno z veljavno zakonodajo in na podlagi strokovnih podlag. Poudarja, da je območje v OPN že od leta 2015 opredeljeno za razvoj tovrstnih dejavnosti in da sprejetje OPPN ne pomeni spremembe namenske rabe prostora, temveč le določitev podrobnejših pogojev urejanja. Javnosti bo omogočeno sodelovanje v okviru javne razgrnitve, vse prejete pripombe pa bodo strokovno obravnavane. Investitor si sicer želi, da bi kamniški občinski svet OPPN obravnaval že na naslednji seji.