Uradno odprtje galerije je Mrakova domačija že gostila, sedaj pa v svoje okolje vabi obiskovalce. / Foto: Primož Pičulin
Uradno odprtje galerije je Mrakova domačija že gostila, sedaj pa v svoje okolje vabi obiskovalce. / Foto: Primož Pičulin
Bronaste zgodbe Slavka Oblaka
Danes je na Mrakovi domačiji zaživela Galerija Slavko Oblak, nov kulturni prostor, posvečen življenju in ustvarjalnemu opusu kiparja z Rečice.
Rečica pri Bledu – Nova galerija na Mrakovi domačiji na Rečici pri Bledu predstavlja celovit pregled ustvarjalnega opusa akademskega kiparja Slavka Oblaka vse od njegovih prvih kiparskih poskusov do najnovejših del. Na ogled je okoli 400 skulptur različnih velikosti, zbirko pa dopolnjuje še šest monumentalnih skulptur, umeščenih na vrt ob galeriji, dve pa obiskovalce pozdravita že ob vhodu. Posebno mesto ima tudi več kot 90 let star lesen gugalni konjiček, ki ga je umetniku izdelal njegov oče in predstavlja dragocen spomin.
Galerija ni le razstavni prostor, temveč tudi novo poglavje v življenju Mrakove domačije, kjer se kulturna dediščina prepleta s sodobno umetnostjo. Obiskovalci si bodo ob obisku galerije lahko ogledali tudi film Slavko Oblak – Roke narave, ki predstavlja zgodbo umetnika in njegovo povezanost z zemljo in otroštvom, ki ga je preživel na bližnji kmetiji.
Slavko Oblak se je rodil leta 1934 na Rečici, in sicer na kmetiji, ki se ji po domače reče pri Klemenovih, njegov stari oče pa je bil rojen na Mrakovi domačiji. Kot njegov oče se je tudi Oblak izučil za tesarja, vendar se je po odsluženem vojaškem roku v petdesetih letih odločil za študij umetnosti v tujini. V času študija si je denar služil v livarni, kar je vplivalo na odločitev, da bron postane njegov najljubši material za ustvarjanje. Študiral je pri profesorju Heinrichu Kirchnerju in diplomiral iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu.
Na kmetiji v Kumhausnu, kjer danes živi, si je uredil tudi lastno livarno za vlivanje skulptur, ki krasijo številne javne zgradbe in parke v Landshutu, mestu vodnjakov in javnih plastik. Vsa njegova dela, še posebej številni vodnjaki tudi v drugih bavarskih mestih, odražajo njegov prvinski odnos do narave, s katero živi v tesnem sožitju.
Zavod za kulturo Bled je v letu 2022 Slavka Oblaka, ki je tudi prejemnik zlate plakete Občine Bled, izbral za obraz Bleda. Ob tej priložnosti je v knjižni zbirki Novembrski opus izšla monografija z naslovom Slavko Oblak – umetnik in rokodelec. V njej je zajeta osupljiva življenjska in ustvarjalna pot Slavka Oblaka, ki ga je vodila od preprostega kmečkega fanta s kmetije na Rečici pri Bledu do priznanega kiparja.
Za direktorico Zavoda za kulturo Bled Leo Ferjan je bilo nastajanje Galerije Slavko Oblak precej več kot le vodenje kulturnega projekta. »Celotno dogovarjanje z umetnikom in njegovo ženo Irmo je bilo prežeto z močnimi čustvi, osebnimi spomini, zaupanjem in iskreno željo, da bi umetnikovo življenjsko delo dobilo prostor, ki mu resnično pripada.« Slavko Oblak je svojemu rojstnemu kraju podaril življenjski opus. »Takšna odločitev zahteva veliko srčnosti in zaupanja. Zato njegovega daru ne razumem le kot izjemno umetniško zapuščino, temveč tudi kot vrnitev domov – k družinskim koreninam, spominom in prostoru, iz katerega je črpal navdih,« je še dejala Ferjanova, ki verjame, da bo Galerija Slavko Oblak postala ena najlepših, najbolj iskrenih in avtentičnih zgodb Bleda.