Velika noč po svetu

Pred veliko nočjo 2024 je morda prav, da si pogledamo, kaj vse za veliko noč počno ljudje drugje po svetu. Ta pregled pokaže, da res počno »vse sorte«, tudi veliko takega, česar pri nas ne poznamo …

Polivanje in preoblačenje

Pomislite: ponekod se za veliko noč polivajo z vodo. »Na grškem otoku Krf se na veliko soboto zjutraj odvija tradicionalno 'metanje lonca'. Ljudje skozi okna mečejo lonce, ponve in drugo glineno posodo, pogosto napolnjeno z vodo, in jih razbijejo na ulici. Nekateri pravijo, da ta običaj izvira od Benečanov, ki so na novo leto metali vse stare predmete. Drugi menijo, da metanje loncev pozdravlja pomlad, saj simbolizira nove pridelke, ki bodo zbrani v novih loncih. Na Poljskem je polivanje drug drugega z vodo velikonočna tradicija, imenovana Smigus-dyngus oziroma mokri ponedeljek. Na velikonočni ponedeljek se ljudje poskušajo zaliti z vedri vode, brizgalkami ali čim drugim, kar jim pride pod roke. Legenda pravi, da se bodo dekleta, ki se na mokri ponedeljek namočijo, v letu dni poročila. Na velikonočni ponedeljek, ki je znan tudi kot 'mokri ponedeljek', se na Madžarskem izvaja priljubljena velikonočna tradicija 'škropljenje'. Fantje dekleta igrivo poškropijo s parfumom ali parfumirano vodo, potem ko dobijo njihovo dovoljenje za to. Včasih so mladi moški mladim ženskam po glavi polili vodo iz vedra, zdaj pa jih poškropijo s parfumom, kolonjsko vodo ali samo navadno vodo in prosijo za poljub. Včasih so ljudje verjeli, da ima voda čistilni, zdravilni in učinek plodnosti.« / Spet drugje se preoblačijo v velikonočne kostume: »Otroci na Finskem, zlasti majhne deklice, se tradicionalno preoblačijo v velikonočne čarovnice, ki nosijo pisana oblačila z naslikanimi pegami na licih. Na cvetno nedeljo na vzhodu Finske in veliko soboto na zahodu Finske male čarovnice hodijo od vrat do vrat s šopki vrbovih vejic, okrašenimi s pisanim perjem in krep papirjem. Za odganjanje zlih duhov izrečejo blagoslov v rimah, otroci pa v zameno pogosto dobijo čokoladno jajce. Na veliki četrtek se v srednjeveškem mestu Verges v Španiji odvija tradicionalni ples smrti (dansa de la mort). Da bi uprizorili prizore iz pasijona, se vsi oblečejo v kostume okostnjakov in se sprehodijo po ulicah. Procesija se konča s strašljivimi okostnjaki, ki nosijo škatle s pepelom. Mračni ples se začne ob polnoči in traja tri ure do zgodnjega jutra. V Prizzi na Siciliji pa predstavljajo hudiče domačini (Abballu de daivuli), ki nosijo strašljive maske iz cinka in so oblečeni v rdeča oblačila. Oblečeni v kostume nadlegujejo čim več 'duš' (kar v resnici pomeni, da jih prisilijo, da plačajo pijačo) pred popoldnevom, ko Devica Marija in vstali Kristus rešita dan. To jima uspe tako, da z angeli pošljeta hudiče stran.«

Jedo in berejo

Povsod po svetu imajo svoje velikonočne jedi. Tu si poglejmo le velikansko francosko ometlo. »Če se na velikonočni ponedeljek nahajate v južnofrancoskem mestu Haux, ne pozabite na vilice. Vsako leto na glavnem trgu mesta postrežejo z velikansko omleto. In ko rečemo orjaška, mislimo res orjaška. Omleta vsebuje več kot 15.000 jajc in nahrani do 1.000 ljudi. Legenda pravi, da sta se Napoleon in njegova vojska, ko so potovali po južni Franciji, ustavili v majhnem mestu in jedli omlete. Napoleonu so bile tako všeč, da je meščanom ukazal, naj zberejo jajca in naslednji dan pripravijo velikansko omleto za njegovo vojsko.« Norvežani pa – berejo kriminalne romane. »Po podatkih Visit Norway je velika noč v tej državi priljubljen čas za udobno namestitev v koči, smučanje in branje kriminalnih romanov (ali gledanje kriminalnih oddaj na televiziji). Tradicija naj bi se začela leta 1923, ko je neka knjižna založba na prvih straneh časopisov promovirala svoj novi kriminalni roman. Oglasi so tako zelo spominjali na novice, da ljudje niso vedeli, da gre za oglaševalski trik, zato so bili deležni velike pozornosti. Tako se je rodila tradicija. Pomaga tudi to, da je na Norveškem zaradi dolžine velikonočnih praznikov veliko časa za sprostitev in branje.« (Vir: Barbara Srečković Žlak, 13 velikonočnih običajev po vsem svetu, članek na nepremagljiva.si) Pojavne oblike velikonočnih praznovanj po svetu so torej zelo raznolike, bistvo pa je povsod isto: vera v vstajenje in posmrtno življenje.

Pa še voščilo

Namesto sklepa poglejmo še, kako se velikonočno voščilo glasi v drugih jezikih. Po angleško: Happy Easter! Nemško: Frohe Ostern! Francosko: Joyeuses Pâques! Italijansko: Buona Pasqua! Špansko: Felices Pascuas! Portugalsko: Feliz Pascoa. Nizozemsko: Vrolijk Pasen! Hrvaško: Sretan Uskrs! Češko: Vesele Velikonoce! Slovaško: Vesele prežitie Vel'konočnych sviatkov! Madžarsko: Aldott Husvetot kivanok! In po naše: Vesele velikonočne praznike!