Kekčeve melodije

Člani Kulturnega društva Bohinjska Bela in učenci Podružnične osnovne šole Bohinjska Bela so ponovno združili moči in pod vodstvom Franca Podjeda pripravili muzikal Kekec.

Več kot uro dolg glasbeni dogodek združuje vse tri Kekčeve zgodbe: Srečanje s Prisankom in vilo Škrlatico, Srečanje s Pehto ter Srečanje z Bedancem in Kosobrinom. »To je že naše tretje sodelovanje. Brez take ekipe zagotovo ne bi uspelo. Posebej bi rad omenil učiteljico Veroniko Koselj, ki je otroke, ki imajo glavno vlogo, naučila vseh pesmic,« je pojasnil Podjed. Muzikal, katerega vsebina sledi literarni podlogi knjige Josipa Vandota, je bil napisan že lansko leto, intenzivne priprave pa so se odvijale nekje tri mesece. »Krasno je. Krasno je, da so otroci pripravljeni peti in tudi da dobro pojejo. Imamo dva Kekca, kar malo neverjetno je, da je toliko otrok pripravljenih peti in igrati,« je dejal Podjed in dodal, da pa je bilo vse skupaj tudi precejšen izziv, saj je sodelovalo več kot 40 ljudi, nekaj čez trideset samo igralcev.

Optimističen epilog

Režijo projekta je prevzel Lojze Ropret, kostumografijo Jožica Vrečko, scenografijo Boris Pretnar, za luč pa je poskrbel Milan Ravnik. Za glasbeni del nastopa je bilo uglasbenih vse deset kratkih pesmic, ki jih je Vandot vpletel v Kekčeve zgodbe, avtorji pa so v vsebino dodali še nekaj ljudskih pesmi. Kot je povedal Podjed, je bilo za odrsko postavitev prizore treba prilagoditi in skrajšati, dogajanje je med predstavo komentiral Marko Soklič, ki so ga postavili v čevlje Josipa Vandota, naravno okolje pa so deloma nadomestile projekcije. »Srečen sem, da je tudi med odraslimi toliko pevcev, dobrih pevcev. Igralcev je malo morje, pevce pa je po navadi težje najti. Tako kot v filmih o Kekcu je tudi pri nas epilog optimističen, rad pa bi posebej poudaril, da gre za medgeneracijski projekt, ki kaže na dobro sodelovanje vseh,« je še dejal Podjed.

Oblikovala se je skupnost

Tudi predsednica Kulturnega društva Bohinjska Bela Francka Smolej je potrdila, da gre pri muzikalu za rezultat odličnega sodelovanja. »Postali smo prava skupnost od najmlajših nastopajočih, ki štejejo sedem let, pa do zrelejših igralcev pri petinosemdesetih. Sodelujemo, se dobro razumemo in naredimo to, kar je treba. Ta predstava je pravi spektakel, nekaj posebnega. Po navadi igramo predstave, za katere imamo tudi do petdeset vaj, tukaj pa je bilo to zaradi velikega števila sodelujočih praktično nemogoče,« je dejala in poudarila, da jim brez Franca Podjeda ne bi uspelo. Kot je dejala, ga vsi izredno spoštujejo, nihče mu ne oporeka in ne reče ne, zato je vse tako, kot mora biti. »Vaj nismo imeli toliko, bile pa so produktivne in nam je uspelo. Res smo veseli, da je publika Kekca tako dobro sprejela, odzivi so neverjetni,« je še pojasnila.

Velike zasluge za uspeh projekta ima po besedah sodelujočih tudi Maja Poklukar, hči Franca Podjeda, ki je bila zaslužna za celotno organizacijo in usklajevanje vaj. Sama pa je ostala skromna in dejala, da je le vodja predstave in nič več. Premiera in prve ponovitve so že za nami, predstavo si bo v Domu krajanov na Bohinjski Beli vseeno mogoče ogledati tudi 16. in 17. marca ter 5. aprila, vse ob 18. uri.