Pod mengeško marelo

Znana narodnozabavna prireditev Pod mengeško marelo je praznovala štirideseti rojstni dan. Rdeča nit prireditve, ki jo je konec tedna gostila športna dvorana v Mengšu, so bile narodnozabavne uspešnice, ki so jih peli pevci iz različnih ansamblov ob spremljavi Mengeške godbe. Ta letos praznuje že sto štirideset let neprekinjenega delovanja.

Scenarij za priljubljeno prireditev Pod mengeško marelo so ponovno zaupali Francu Pestotniku - Podokničarju, ki je skrbel tudi za humor, prireditev pa sta povezovala z Janjo Ulaga. Že pred časom nam je pojasnil, da je Pod mengeško marelo najstarejša narodnozabavna prireditev v Sloveniji, kjer vsi nastopajoči pojejo in igrajo v živo, nastala pa je po vzoru slavnega Musikantenstadla, ki ga je vrsto let vodil Karl Moik, dober znanec Mengša in njihovih glasbenikov. Začelo pa se je tako, da so se srečali godbeniki Alojz Pišek, Franc Kompare in Janez Per ter se dogovorili, da bi v Mengšu lahko organizirali nekaj podobnega, glede na to, da jim ne manjka glasbenikov. V vse skupaj so vpeli tudi Ivana Sivca, ki je potem za prireditev več kot deset let pisal scenarij, nadel pa ji je tudi ime. V začetku je bilo navdušenje nad novo prireditvijo izjemno in so imeli po štiri, pet predstav, izvemo, čeprav so v začetku načrtovali le dve. Ko pa so zasnovo prireditve začeli posnemati po vsej Sloveniji, so se obiskovalci porazdelili.

V prvih letih je poleg Mengeške godbe lahko nastopil narodnozabavni ansambel, ki je imel v svoji sredini mengeškega godbenika. Vedno so povabili na oder kakšnega znanega glasbenega gosta iz Slovenije in sosednje Avstrije, na prireditvi so nastopili prepoznavni domači voditelji, humoristi in ansambli, ki so bili v določenem obdobju na višku slave. Za Sivcem je scenarije za prireditev začel pisati Franc Pestotnik, ki je več kot dvajsetkrat sodeloval na prireditvi in je scenarij zanjo pisal dobrih 15 let.

V nekem obdobju je prireditev dobila tematske večere, ob njeni 35-letnici je takratno mesarstvo Arvaj izdelalo kranjsko klobaso velikanko v obliki številke 35. »Bil je tudi dolenjski večer, pa belokranjski, na gorenjskem je prevladovala Avsenikova glasba,« je zapisal Pestotnik. »Ena od prireditev je bila posvečena Mengšu, njegovim znamenitostim in znanim Mengšanom …«

Posebnost prireditve Pod mengeško marelo so bile tudi zabave po končani prireditvi. »Ko so se glasbeniki dodobra podprli s hrano – in tudi kakšna kapljica je bila – so vzeli instrumente in sestavljali različne glasbene skupine. Igralo in pelo se je vse do petelinjega petja, ki je že naznanjalo nov dan, največkrat je bila to nedelja,« se Pestotnik z radostjo spominja tistih časov.

Letos tudi Mengeška godba praznuje jubilej, že 140-letnico neprekinjenega delovanja, minuli konec tedna pa so tako že štirideseto leto zapored organizirali prireditev Pod mengeško marelo, ki je doživela dober odziv. Športno dvorano Mengeš so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Na srečo je Mengšanom uspelo dvorano po lanskih poplavah sanirati do te mere, da so tradicionalno prireditev lahko izpeljali.

Zasnova prireditve je tudi letos sledila preteklim, torej da so poleg Mengeške godbe nastopili narodnozabavni ansambli, v katerih igra vsaj en član godbe. Predsednik Mengeške godbe Gregor Žun pa je na odru podelil priznanja tudi začetnikom prireditve, to so Franc Kompare, Lojze Pišek, Janez Per ter Ivan Sivec. Priznanje je dobil tudi Lado Kosec, ki je bil 25 let glavni motor organizacije in izvedbe te prireditve.

Na jubilejni večer smo prisluhnili še Šmarnogorskemu kvintetu, Kerlcem, Kvintetu Dori, Veselim Begunjčanom, Slovenskim muzikantom in seveda Alpskemu kvintetu z Otom Pestnerjem. V goste pa so tokrat povabili Ansambel Saša Avsenika, ki je po končani prireditvi igral tudi za ples. Ko je zaigral z Mengeško godbo in so zapeli uspešnico Ena bolha za pomoč, je bila na nogah vsa dvorana in prav vsi so prepevali. Podobno je bilo s Kvintetom Dori in pesmijo V dolini tihi; brez znamenite Na Golici pa tudi tokrat ni šlo – slišali smo jo ob koncu prireditve.