V deželi mariachijev, 3. del

Santa Maria del Tule je mestece nedaleč od Oaxace, glavnega mesta istoimenske zvezne države, in slovi po enem izmed najveličastnejših dreves, kar jih raste na svetu. Orjaška cipresa, ki stoji pred tamkajšnjo cerkvico, namreč velja za največje drevo po obsegu debla – meri kar 42 metrov, premer pa ima dobrih 14 metrov. Koliko je star El Gigante, kot mu pravijo domačini, nihče natančno ne ve, nekateri mu pripisujejo celo tri ali štiri tisoč let, po verjetnejši znanstveni oceni pa naj bi bilo staro med 1400 in 1600 let. Vsekakor dovolj, da je doživelo tudi čas Aztekov, Majev in drugih kultur, ki so naseljevale današnje področje Mehike.

Vsem silam navkljub, za razliko od marsikaterega drugega dela obeh Amerik, kolonizatorjem v Mehiki na srečo ni uspelo v celoti pokončati staroselcev in njihove bogate kulture. Kar je je preživelo, se morda najbolj očitno kaže prav v Oaxaci, kjer je danes uradno zabeleženih 16 različnih staroselskih kultur, z najštevilnejšimi predstavniki Zapotekov in Mikstekov. Poleg španščine je v današnji Mehiki prepoznanih še več kot šestdeset staroselskih jezikov, nahuatl, ki izhaja iz azteške kulture, naj bi še danes govorilo 1,7 milijona prebivalcev, številne besede pa so našle pot tudi v sodobno španščino in še dlje. Ne nazadnje tudi besedi za paradižnik in čokolado (tomate in chocolate) tako kot tudi sadež in sladka razvada izvirata iz staroselskih jezikov.

Če so na Jukatanu v ospredju bogati ostanki majevske dediščine, lahko v osrednjem delu Mehike občudujemo ostanke nekdanjih azteških mest. V bližini Cuidada de Mexico smo si tako ogledali nekdanjo azteško prestolnico Tenochtitlan, kjer naj bi v obdobju največjega razcveta živelo več kot dvesto tisoč ljudi in je veljala za eno največjih mest tedanjega sveta. A vsaj mene je bolj navdušil Monte Alban, arheološko najdišče v hribovitem predelu ob Oaxaci, ki je skoraj tisoč let veljalo za osrednje mesto zapoteške kulture, a je bilo nato iz ne povsem pojasnjenih razlogov opuščeno davno pred prihodom Špancev.

Za vse, ki jih zanima obdobje staroselskih kultur, je obvezen tudi obisk nacionalnega antropološkega muzeja v mehiškem glavnem mestu, kjer najdemo pravo bogastvo artefaktov, izvemo marsikaj o njihovih znanstvenih dognanjih, verovanjih in podrobnostih vsakdanjega življenja. Pa tudi hrani, ki je pomembno vlivala tudi na sodobno mehiško kulinariko. (Se nadaljuje)