Obrestne mere za depozite se »prebujajo«

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 4. junij 2023 / 16:39  

Najnovejše poročilo Banke Slovenije o finančni stabilnosti v državi kaže na to, da se je potrošnja gospodinjstev lani v primerjavi z letom prej povečala za dobro petino, hkrati pa se je varčevanje gospodinjstev močno zmanjšalo. Gospodinjstva še vedno največ varčujejo v bankah in hranilnicah, pri tem pa v zadnjih letih zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer niso bila motivirana za vezavo prihrankov, tako da je delež vlog na vpogled lani predstavljal že 89 odstotkov vseh vlog. Banke in hranilnice doslej zaradi velikega obsega likvidnih sredstev in vlog nebančnega sektorja niti niso imele potreb po dvigovanju depozitnih obrestnih mer, a ker se zaradi zviševanja osrednjih obrestnih mer na evrskem območju draži zadolževanje na grosističnem trgu in pri Evrosistemu, se počasi »prebujajo« tudi obrestne mere za depozite. To kaže tudi spletni primerjalnik Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

V ZPS sicer ugotavljajo, da številne banke še vedno držijo obrestne mere za depozite blizu ničle, a nekatere manjše že ponujajo nekoliko višje in poskušajo tako pridobiti nove varčevalce. Ko so s pomočjo primerjalnika depozitov izračunali, koliko obresti bi varčevalec lahko pridobil pri vezavi 10.000 evrov za obdobje od 13 in 25 mesecev, se je pokazalo, da so med bankami velike razlike. Pri vezavi za 13 mesecev je razpon med letno obrestno od 0,01 do 2,5 odstotka, kar pri depozitu 10.000 evrov prinese od 1,09 do 271,50 evra obresti. Pri vezavi enakega zneska za 25 mesecev je razpon od 0,01 do 3 odstotkov, v denarju to pomeni razpon od 2,09 do 626,30 evra. V ZPS potrošnikom svetujejo tudi, da preverijo, v katerih časovnih obdobjih so obresti višje. Včasih že en mesec daljša vezava prinese razliko. Pri večini bank se bolj splača depozit za 13 kot za 12 mesecev oziroma za 25 namesto za 24 mesecev.