Kdor ima integriteto, na funkciji ne bo zabredel

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Editors Choice / četrtek, 15. december 2022 / 13:02  

»Zavzemati se moramo, da na najvišje funkcije prihajajo ljudje z visoko stopnjo integritete, ki bodo ravnali odgovorno, transparentno in v kontekstu krepitve pravne države,« poudarja predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi.

Brdo pri Kranju – Ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji (9. decembra) je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pripravila niz dogodkov pod skupnim imenom Teden preprečevanja korupcije. Osrednji dogodek Nova smer: krepitev integritete je v četrtek z dvema okroglima mizama potekal na Brdu pri Kranju. Med drugim so razpravljali tudi o integriteti na področju lokalne samouprave, kako se na lokalni ravni izogniti nasprotju interesov. »Še pred letom dni smo ugotavljali, da ugotovitve KPK nimajo posebne teže in se integriteta žal razume kot nadstandard pri najvišjih nosilcih oblasti, čeprav bi ravno ti morali biti zgled, ki bi integritetno ravnanje širili navzdol. Danes pa smo prišli v fazo, ko je pred slabim mesecem kršitev integritete že dobila tudi sankcijo v noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu. Veseli nas, da se vendarle delajo koraki v smeri, da bo integriteta v praksi zaživela kot standard. Integriteta je namreč pogoj zaupanja, integritetno ravnanje si vsi skupaj zaslužimo,« je dejal predsednik KPK Robert Šumi. Z Leščanom smo se pogovarjali o kršitvah integritete in korupcijskih tveganjih na lokalni ravni.

Gospod Šumi, od kod prejme KPK več prijav sumov kršitve integritete in korupcije – z lokalne ali državne ravni?

Kršitve integritete in korupcijska tveganja so vsepovsod prisotna, medtem ko je potencialnih primerov nasprotja interesov, ko posamezniki glasujejo o svojih imenovanjih, več v lokalnem okolju. In tudi v šolskem prostoru se dogaja, da se npr. posamezniki sami predlagajo za ravnatelja in o tem na koncu tudi glasujejo. Šolska in občinska uprava imata zagotovo največ takih primerov.

Verjetno je težje preprečevati korupcijo na lokalnem okolju, zlasti v manjših lokalnih skupnostih, kjer se domala vsak pozna z vsakim. Kako v KPK pristopate k temu izzivu?

Mi stavimo na vodenje z zgledom, da se vse dela od zgoraj navzdol. Če je nekdo zgleden kot župan, potem vleče za sabo take ljudi, ki se bodo zgledovali po njem. In če on zasleduje standarde, jih bo tudi večina drugih. Če pa ni tako, pa bodo ljudje posnemali drugačno ravnanje. Zavzemati se moramo, da na najvišje funkcije prihajajo ljudje z visoko stopnjo integritete, ki bodo ravnali odgovorno, transparentno in v kontekstu krepitve pravne države.

Na današnji okrogli mizi ste opozorili, da so bili na zadnjih lokalnih volitvah tudi kandidati, ki so se hvalili s kršitvami integritete, a so bili vseeno ponovno izvoljeni za župane. Kaj to pove o naši družbi?

Če je naša skupnost trdna na stališču, da mora biti župan zgleden in transparenten, človek z visoko stopnjo integritete, ki ne dela ničesar po domače, ampak spoštuje zakonodajo, potem je zanjo tak človek tudi edini sprejemljiv. Če se ugotovi, da župan ni tak, in ljudje to vedo, pa ponovno glasujejo zanj, potem je to stvar slovenske kulture. Volivci imajo vedno prav, zato KPK ne more storiti več, kot da povemo, da je po naši oceni to narobe, če se želimo razvijati v smeri najboljših. Sprejemamo pa pač tako kulturo, kot je, in dokler sankcija zakonsko ne bo izključevala takega posameznika, da bo še enkrat kandidiral, ne moremo narediti nič. Na eni od okroglih miz v septembru je bila že podana pobuda ministrstva za pravosodje, da bi razmislili o tem, da za poslanca oziroma za nek mandat ne more kandidirati nekdo, ki je predkaznovan. Če se bodo stvari razvijale v tej smeri, bomo šli morda korak, dva naprej, sicer pa ne.

Ali obstaja korelacija med stopnjo korupcijskega tveganja in številom mandatov, ko posameznik opravlja župansko ali drugo javno funkcijo?

Obstaja. Raziskave kažejo trend, da več časa ko je posameznik na položaju, manj ko ima kontrole nad sabo in bolj ko se udomači, večja je stopnja tveganja, da bo nekaj naredil narobe. Ampak to velja samo ob pogoju, da posameznik nima visoke stopnje integritete, da ni odgovoren, ni transparenten. Če so ti kriteriji prisotni, si lahko tudi trideset let na visoki funkciji in ne boš zabredel, zato ker skušnjava ni toliko pomembna kot pa lojalnost do lastne integritete. To šteje. Ne govorim seveda samo o županih, ampak o vseh, ki vodijo, ki odločajo, ki razpolagajo z javnim denarjem. Če zabredeš in postaviš v ospredje zasebni interes, torej nimaš več fokusa javnega interesa, potem delaš narobe.

Bi bila rešitev omejitev mandatov županov?

Župani in predsednik države so edini, ki so v Sloveniji voljeni neposredno, pri čemer je predsednik omejen na dva mandata, župani pa ne. Če bi želeli omejiti mandate tudi županom, bi bilo treba pogledati, ali se na drugi strani lahko naredi škoda lokalnemu prebivalstvu, ki si morda tega župana želi imeti še osmi mandat, ki je zadovoljno in je zanj vse v redu. Bolj bi veljalo razmisliti o možnosti odpoklica in drugih ukrepih. Naše ugotovitve za voljene funkcionarje namreč so, da nikomur ne moremo predlagati sankcije, svojo ugotovitev lahko samo objavimo. Če bi bil mogoč odpoklic župana ali pa bi se možnost kandidature pogojevala s tem, da nisi predkaznovan oziroma nisi storil kršitve iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, bi že šlo za korak v pravo smer. Zagotovo je ta misel vredna razprave, saj ni dobro, da se določeni župani, ki so bili tudi zdaj ponovno izvoljeni, po domače povedano požvižgajo na določene ugotovitve državnih organov.