Mavrični bojevniki (3)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. november 2022 / 15:19  

Dejan Sotirov na področju ADHD deluje že vrsto let. Razglašen je bil za naj prostovoljca leta 2021. Kot poudarja, je pomembno, da pri otroku z diagnozo ADHD obravnavo začnemo čim prej.

»Študije dokazujejo, da je zaradi specifike razvoja otrokovih možganov pomembno, da obravnavo začnemo do desetega leta starosti. Kasneje je z vsakim letom težje, v puberteti še toliko bolj, v odrasli dobi pa šele, ko popolnoma izgorimo, ugotovimo, da imamo v resnici ADHD,« pravi. Zavzema se za vzpostavitev ekipe strokovnjakov s širokim znanjem. »Spremljati je treba otroka, družino in šolsko okolje. Dejansko gre za spremembo v možganih, kako se bo odražala, pa je odvisno tudi od okolja, v katerem otrok živi. Osebe z ADHD potrebujejo umirjene starše, jasne meje, zunanjo pomoč. Ko nekdo zna ujeti našo energijo, jo ustaviti, pravilno kanalizirati in usmeriti, potem smo zelo uspešni. Če pa je vzgoja 'odprta', pogosto pride do komorbidnih motenj, ki so ekstremno prisotne – in to je strašljivo. V tem primeru je napoved jasna. Več kot polovica možnosti je, da bo otrok v adolescenci trpel za anksioznostjo. Zakaj? Takrat začuti nemoč obvladovanja, hkrati pa se zelo zaveda svojih kvalitet, ki jih ne izkorišča. Lahko se hvali in velik odstotek oseb z ADHD spremlja ego, ki se ga hkrati zelo čustveno zaveda. Po domače povedano to pomeni, da je oseba čez dan petelin, zvečer pa doma pod odejo joče. V ozadju so stiske. Že od samega začetka je potrebna obravnava družine kot celote, vključiti je treba šolo, pomembne so aktivnosti skupine za starše. Starši se pogosto bojijo družbene stigme. Ni čarobne kapljice, življenje je tista kapljica. Starši in učitelji morajo biti pravilno vodeni. Ne gre samo za razumevanje ADHD, gre tudi za toleranco, ki mora biti nekoliko višja, tem otrokom je treba dati več prostora, več časa ...« pravi Sotirov.

Pomen prehrane

Velika težava je impulzivnost. »Oseba reagira hitro, ne da bi preverila, premislila. In potem sebe čuti kot slabega, je razočarana, ker nima kontrole nad sabo, nad svojim vedenjem. Svet zaznavamo, kot bi ga vodila čustva, ne možgani. Nimamo zavore. Misli so ves čas tudi drugje, smo ves čas v prestrašenem stanju. Naša čustva deluje z desetkratnikom. Kortizol in adrenalin sta visoka,« je še povedal Sotirov. Velik pomen daje tudi prehrani. »Zdravila in vedenjska terapija so se izkazali za najučinkovitejši način za zmanjšanje simptomov ADHD, vendar lahko pomagajo tudi pravilna in dobro uravnotežena prehrana. Povečajte vnos beljakovin, omejite vnos hrane, bogate s kemikalijami, izogibajte se hrani 'sprožilcev' in pazite na sladkor. Najbolje je, da sladkor povsem izločite. Ljudje, ki uživajo veliko sladkarij, imajo lahko znižano raven nekaterih bistvenih hranilnih snovi, ki pomagajo pri osredotočenosti in koncentraciji. Za spodbujanje delovanja možganov svetujemo prehranska dopolnila, pri čemer se prej vedno posvetujte z zdravnikom,« pojasnjuje in dodaja tudi velik pomen ritma spanja. »K ADHD je treba pristopiti celostno,« poudari.

Za konec omeni še dolgoročni cilj Zavoda Mavrični bojevniki, ki je vzpostaviti povezavo s trgom dela. »Osebe z ADHD so za nekatere poklice resnično rojene. Vsekakor je ADHD zanimivo področje, o katerem bomo še veliko slišali in govorili.« In še zanimivost, tudi značilna za osebe z ADHD: Sotirov je bil med najinim dobro uro dolgim pogovorom ves čas v gibanju. »Če bi meril korake, sem zagotovo naredil tri kilometre. Če se usedem, težko kaj povem. In moje misli so bile ves čas pri različnih stvareh.«

(Konec)