V Kulturnem središču Stare Žiri so minuli teden pripravili srečanje, s katerim so zaznamovali prejem knjižnih del dveh uglednih slovenskih ustvarjalcev žirovskega rodu: Marjana Dolenca in Spomenke Hribar. / Foto: Tanja Mlinar

Obogatili domoznansko zbirko

V domoznansko zbirko Knjižnice Žiri so minuli četrtek umestili še nekatera vrhunska knjižna dela dveh uglednih žirovskih rojakov: Spomenke Hribar in Marjana Dolenca.

Žiri – V Kulturnem središču Stare Žiri so na pobudo Viktorja Žaklja minuli teden pripravili srečanje, s katerim so zaznamovali prejem knjižnih del dveh uglednih slovenskih ustvarjalcev žirovskega rodu: ekonomista Marjana Dolenca in filozofinje Spomenke Hribar. Kot so poudarili ob tem, je bil Marjan Dolenc tudi član za tisti čas zelo napredne vlade Staneta Kavčiča, Spomenka Hribar pa velja za prvo pobudnico narodne sprave med Slovenci. O Spomenki Hribar je za to priložnost nekaj besed, ki so jih prebrali na srečanju, zapisal slovenski sociolog in politolog Rudi Rizman, o Marjanu Dolencu pa je spregovoril njegov prvi naslednik na direktorskem mestu Ekonomskega inštituta Ekonomske fakultete v Ljubljani Lojze Sočan.

»Spomenka Hribar že dobrega pol stoletja daje neizbrisni odtis na družbeno življenje v Sloveniji,« je poudaril Rizman in dodal, da so simbolni dokaz za to trditev tudi prestižna priznanja, med katerimi je posebej omenil priznanje predsednika republike z najvišjim državnim odlikovanjem – zlatim redom za zasluge, nagrado državljanka Evrope in imenovanje za častno občanko Ljubljane. Dodal je, da se »podpiše« tudi pod besede Borisa A. Novaka o Spomenki Hribar: da je naša družba srečna, da ima intelektualko tako lucidne zavesti, občutljivega etičnega kompasa in državljanskega poguma. Pobudo Viktorja Žaklja, da dela Spomenke Hribar dobijo svoje mesto tudi v žirovski knjižnici, pa je označil za dragoceno ter hvalevredno kulturno in tudi civilno družbeno dejanje. »Tako so zdaj tudi v žirovski knjižnici, kot še marsikje drugje po Sloveniji, na enem mestu združene številne sociološke, filozofske in civilnodružbene tematike, ki jih obravnava avtorica.« Spomnil je, da so jo pretekle, tudi travmatične življenjske izkušnje utrdile v zagovarjanju spoštovanja svetosti človeškega življenja ter brezkompromisnem zagovarjanju demokracije, vrednot pravne države in človekovih pravic, zaradi česar se je je oprijel vzdevek slovenska Antigona. Viktorju Žaklju se je za pobudo, da so njena dela uvrstili v žirovsko knjižnico, in vsem, ki so pomagali udejanjiti to idejo, zahvalila tudi Spomenka Hribar, ki je skromno priznala, da je bolj navajena, da jo zmerjajo, kot pa hvalijo.

Lojze Sočan si želi, da se ob veliki »materi naroda«, Spomenki Hribar, Žirovci z uvrstitvijo njegovih del v domoznansko zbirko v Žireh spominjajo tudi Marjana Dolenca, ki je bil doslej kar malo pozabljen. Njegov pomemben prispevek vidi predvsem v prizadevanjih za uspešnejše gospodarstvo malih družb, spominja pa se ga tudi kot velikega humanista. »Imel je pomemben vpliv pri tem, kar se je dogajalo v perspektivnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj je razumel svoje obdobje.« To je bilo po njegovih besedah obdobje pohoda ameriškega in drugega tujega kapitala za neusmiljenim povečevanjem dobička. »Marjan Dolenc je rešitev v tem času videl v izvozu in razvoju zahtevnejših tehnologij. Eden od vzvodov za to je bil tudi inštitut, ki ga je vodil.« A kot je spomnil Sočan, so takrat za znanost in razvoj v Sloveniji namenjali odstotek bruto družbenega proizvoda, danes pa le še pol odstotka. Dolenc je zagovarjal tudi popolno transparentnost poslovanja vseh institucij in podjetij. Zato si Sočan želi, da bi tudi prihodnja oblast gradila na tem, kar je zasnoval že Marjan Dolenc: znanju, tehnologiji, inovacijah, nekoruptivnem delovanju ...

Oddajte svoj komentar

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

ŠPORT / Žiri, 25. september 2022

Markov tek

GLASBA / Križe, 25. september 2022

Koncert Prifarskih muzikantov

RAZSTAVE / Sovodenj, Ermanovec, 25. september 2022

Razstava gob

PRIREDITVE / Naklo, Šenčur, 26. september 2022

Delavnici orientalskih plesov

IZLETI / Kranj, 27. september 2022

Kolesarski izlet

PRIREDITVE / Strahinj, 27. september 2022

Turizem in lokalno okolje

OBVESTILA / Šenčur, 27. september 2022

Vadba za zdravo hrbtenico

PRIREDITVE / Naklo, Šenčur, 28. september 2022

Delavnici orientalskih plesov

 

 
 

 

 
 
 

Ne hujskajmo drug drugega / 21:32, 24. september

Kje pa je tretji totalitarizem, ki ga Evropa prizna, SLO pa (še ) ne. Črna knjiga komunizma po Wikipediji 93.360 ooo žrtev komunizma brez ...

Energetska sanacija doma / 09:09, 24. september

83 let stara stavba? Pri projektiranju so verjetno morali spoštovati zakon o varstvu kulturne dediščine. Zato tako dolga priprava projektne dokumentacije.

Energetska sanacija doma / 01:17, 24. september

SAMI BEBOTI NA POLOŽAJIH.,

Energetska sanacija doma / 01:16, 24. september

Da ne omenjam zadnjega odstavka,. Koliko denarja manjka in kako bi jih lahko zbrali.
In zakaj je potrebnih več sredstev, če je pogodba podpisana.

Energetska sanacija doma / 01:10, 24. september

Pa to ni res. Od leta 2016 se ureja dokumentacija. EJ, eni papirji. 6 let.... pa ne mi zdaj plozat, ker vsi vemo, kako to laufa. To gamad preverit, kaj dela..... in takoj ADIJO.

Vloženi interpelaciji zoper dve ministrici / 00:58, 24. september

Za mene....in mojo družbo pa Grims sploh ni napačen. V bistvu se popolnoma strinjam z njim. In jasno moram pripisat, da nisem SDS-ovka,

Za napredek so ključne inovacije / 00:47, 24. september

Pa LOTRIČ-MEROSLOVJE.... pa še kakšna firma se najdeV ta konec se vozijo na šiht iz cele Gorenjske, iz LJ-..... pa še potrebujejo kader. Zde...