Zasvojena s čari filma

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / četrtek, 6. januar 2022 / 09:14  

V kranjskem Stolpu Škrlovec sta v slikovite zgodbe izza kulis ob dinamičnem snemanju svojih filmov vse zbrane popeljala režiserja Mitja Okorn in Jan Belcl.

Kranj – Center kulturnih dejavnosti Kranj, ki deluje v okviru JSKD OI Kranj in MO Kranj, je pripravil še eno v vrsti zanimivih decembrskih srečanj z znanimi ustvarjalci s področja kulture. Tokrat je predstavnica JSKD Slavica Okorn na odru Stolpa Škrlovec pred njunim predavanjem napovedala markantna, v filmski obrti nadvse marljiva ter profesionalna, obenem pa simpatična in še kako zgovorna gosta, filmska režiserja Mitjo Okorna in Jana Belcla.

Oba režiserja sta lani filmski svet opozorila nase s svojima žanrsko sicer povsem različnima filmoma: Jan Belcl s svojim celovečernim prvencem, obešenjaško črno komedijo Vsi moji prijatelji so mrtvi, Mitja Okorn pa z romantično najstniško dramo Leto življenja. Zadnja pri kritiški srenji sicer ni naletela na posebej topel odziv – filmskih zgodb s tovrstno tematiko, ko eden izmed protagonistov umira za neozdravljivo boleznijo, je namreč v zadnjem obdobju res ogromno, pa vendar gre za pomemben Okornov korak na njegovi poklicni poti, s katerim je izvedel preboj v hollywoodsko prvo ligo, kar je zelo obetavno za režiserjeve prihodnje projekte. Obema pa je uspelo prodreti v mednarodno mrežo največjih svetovnih digitalnih ponudnikov – režiserjeva zadnja filma si je tako ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu, vse prej kot enostavno pot do uspeha pa sta delila z zbranim občinstvom.

Okorn jo je tlakoval s svojimi prejšnjimi filmi, vse od fenomena, njegovega prvega celovečerca Tu pa tam, s katerim je kot takratni ‘kranjski Tarantino’ osvojil predvsem srca domače publike, številnih videospotov, preko katerih je v orbito izstrelil mnoge glasbenike, pa do filmskih biserov Pisma svetemu Nikolaju ter Planet samskih, ki ju je kasneje, ko je za samo Slovenijo postal prevelik, posnel na Poljskem ter s katerima se je uveljavil kot mednarodno priznan avtor. Vseskozi ga krasita hiperaktivna angažiranost in energična ambicioznost, po sprejetju ponudbe snemanja s hollywoodskimi zvezdami, kar ga je – po dolgotrajnem in napornem preizkušanju, neskončnih elektronskih sporočilih in ‘diplomatskih’ pogajanjih – pripeljalo do stika z družino zvezdnika Willa Smitha, igralko Caro Delevigne, oskarjevcem Cubo Goodingom in ostalimi, pa je spoznal, da je še kako pomembno ostati zvest samemu sebi in iskren do soljudi. In razlika med Evropo in Hollywoodom? »V Sloveniji si za vse sam. Na Poljskem imaš na voljo malce več ljudi. V Ameriki pri snemanju sodelujejo množice, nemalokrat nepotreben namen sami sebi. Trik je v tem, da vso to obsežno logistiko obrneš v svojo korist, torej v dobro filma.«

Tudi Jana Belcla so filmi – snov, iz katere so stkane sanje – ter želja po snemanju le-teh popeljali iz rodnega kraja, Pragerskega, v širni svet. Pomembno vlogo na tej poti pa je odigral prav Mitja, ki je Jana navduševal že kot najstnika, ter nekaj let kasneje, po enem izmed Okornovih predavanj, je Jan pogumno pristopil do njega ter mu v ogled ponudil svoj kratkometražni film. Povsem filmsko lahko rečemo, da je bil to začetek dolgega prijateljstva, saj je Jan kmalu odpotoval na Poljsko, kjer je postal Okornov pomočnik, se preskusil v mnogih vlogah, se dokazal kot montažer, kar mu je dalo dovolj izkušenj, da ob Mitjini pomoči v vlogi producenta poprime za režisersko taktirko. Neštete ure, preživete na snemanju ter kasneje pri montaži, nenehna borba s producenti, omejitveni snemalni roki, zapletena logistika, iskanje optimalnih montažnih rezov, dopovedovanje scenaristom, kateri prizori pridejo v poštev in kateri ne, borba za pravice skladb v glasbeni podlagi – vse to je na koncu vendarle pri obeh obrodilo sadove.

In magični recept za uspeh v sedmi umetnosti? Oba režiserja sta si v tem enotna: ob iskrenem odnosu z ostalo filmsko ekipo predvsem delo! Seveda tu pa tam ne gre brez kakšnega srečnega naključja ali spontanega srečanja, pa vendar vse temelji predvsem na vztrajnosti ne popustiti glede želje, kako film narediti čim boljši, ter na neumornem, domala stahanovskem garanju – snemalni dnevi Mitje Okorna in Jana Belcla imajo več kot 24 ur.