Adventni venček, narejen doma

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. november 2021 / 07:42  

Mojstrica floristike Sabina Šegula je pripravila priročnik, v katerem nas po korakih, opremljenih z nazornimi barvnimi fotografijami, popelje skozi postopek izdelovanja dvajsetih adventnih vencev.

Advent je čas veselega pričakovanja in priprave na božič, ki si ga lahko polepšamo tudi z izdelavo adventnega venca; ta bo v naš dom prinesel svetlobo in toplino, pravijo v založbi Družina, kjer so pred dnevi izdali knjižni priročnik za izdelovanje adventnih venčkov. Avtorica je dr. Sabina Šegula, floristka iz Vrbenj pri Radovljici, ki v okviru sovje zasebne šole Akademija cvetja izvaja izobraževanja s področja floristike in hortikulture, širši javnosti pa znana predvsem po tem, da skupaj s kolegom Petrom Ribičem vsako leto krasi baziliko sv. Petra v Vatikanu.

Kot pravi Šegulova, se je s pripravo priročnikov začela intenzivneje ukvarjati prav v zadnjem obdobju, ko je epidemija številne, tudi njo, omejila na delo in ustvarjanje doma. Najprej je naredila tri v elektronski verziji: najprej priročnik o izdelavi velikonočnih butaric nato pomladnih in kasneje še novoletnih dekoracij. Konec lanskega leta je vzporedno s projektom izdelovanja okraskov za Vatikan nastal tudi priročnik o izdelovanju okraskov iz oblancev in slame.

Ideja o klasični knjigi, priročniku za izdelovanje adventnih venčkov, se ji je porodila ob ugotovitvi, da ga Slovenci doslej nismo imeli, v knjigarnah so bili na voljo zgolj prevedeni. Prepričana je tudi, da je mnogim, tako kot njej, všeč prav oblika klasične knjige, ki jo lahko listajo in med delom sledijo zapisanim navodilom.

»Tradicionalna krščanska adventna barva je vijolična, to je barva pričakovanja. Veliko venčkov nastane tudi v klasičnih rdečih, zelenih in belih odtenkih. Najbolj modni letos pa so po eni strani tako imenovani odtenki konjaka, ki so podobni odsevom plamenov v kaminu in vzbujajo občutke topline. Za izdelovanje takšnih venčkov sama veliko uporabljam tudi ognjevarno volno. Nasprotje tem smernicam je trend, poimenovan temni žajbelj; gre za temne, sivozelene odtenke, ki se od mentolove širijo do vseh odtenkov hladnih zelenih barv in nam v misli pričarajo sprehod po hladnem zimskem gozdu. Pomembno je, da pravilno kombiniramo tudi lučke, če jih morda uporabljamo: toplo svetlobo s toplimi in hladno s hladnimi barvnimi odtenki,« je pojasnila mojstrica Sabina Šegula.

In dodala še namig za romantike: venček v odtenkih rožnate, tokrat z dodanim poudarkom v burgundsko rdeči ter barvi lososa in marelični. Kot dodatek pa čipka, figurice angelov, kapljic ...

Tradicionalni venček spletemo iz zimzelenega zelenja (pušpan, jelka, tisa, klek, božje drevce, bršljan ...), ki je skupaj z okroglo, nikjer končano obliko, simbol večnosti. Vrhovi vejic morajo biti na običajno slamnati obod položeni v smeri urinega kazalca. Navadna smreka za izdelovanje venčkov ni primerna, ker se iglice na toplem prehitro osujejo, pri tisi in bršljanu pa moramo biti zelo previdni, ker sta, če prideta v stik z usti, zelo strupena.

Na koncu še opozarja na red pri delu. Zlasti kadar se lotimo krašenja z vse bolj priljubljenim vročim lepilom. »Najprej napletemo venec, mizo počistimo, prižgemo svečko za žarenje žičk in sočasno tudi t. i. pištolo za lepilom. Žice potisnemo v svečo in nato pričvrstimo na podlago, v tem času pa se lepilo v pištoli ravno prav segreje, da je primerno za začetek krašenja. Če je lepilo res zelo vroče, ga iztisnemo na papir in vanj pomakamo okraske, ki jih nato prilepimo na venček.