Leopold Kordeš, »pristni nacionalni Kranjec«

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. november 2021 / 17:57  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (327)

V Kamni Gorici se je 6. novembra 1808 rodil publicist, pesnik, pripovednik, esejist in kritik Leopold Kordeš, ki je samega sebe imel za »pristnega nacionalnega Kranjca«. V revolucionarnem letu 1848 se je zaman trudil ustanoviti igralsko skupino, ki naj bi uprizarjala gledališka dela v slovenskem jeziku. Jeseni 1848 se je prav tako neuspešno zavzemal za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Marca 1849 je Ljubljano zapustil za vedno.

Bil je nezakonski sin Antona Gozole oziroma Gogole pl. Leesthala. V vojski je bil pri artileriji in pehoti ter jo po šestih letih zapustil kot invalid. Drugi viri vedo povedati, kako so ga po trikratnem dezertiranju leta 1837 odpustili iz armade. Še ne čisto tridesetleten je zbral dovolj denarja in poguma za izdajanje nemškega domovinskega in zabavnega lista Carniolia. Želel mu je dodati še slovenski politični kulturni list Kranjske oziroma Slovenske novice z literarno prilogo Zora. Ker mu koncesije za novi časopis ni mogel podeliti deželni guverner Schmidburg, ki je bil sicer izredno naklonjen vsem slovenskim prizadevanjem, dovoljenja zanj nikoli ni dobil. Finančni pritisk na Carniolio je bil vedno hujši, tako da jo je bil že leta 1839 prisiljen prodati znanemu tiskarju Jožefu Blazniku. Maja 1840 je Kordeš prepustil uredništvo Carniolie dunajskemu pesniku Franzu Hermannu von Hermannsthalu.

Kordeš je še nekaj časa ostal v Ljubljani, vendar so ga meščani počasi pozabljali, pozabila pa ga nista dunajska policija in cenzura. V štajerskem Gradcu je poskušal ustanoviti nemško literarno revijo, kar mu ni uspelo. Enako je poskušal tudi na Dunaju, kjer sta z ženo živela v hudi revščini. Denarne težave so bile vedno hujše, zato je zaradi dolgov v dunajski gostilni Pri raci moral pred sodišče. Bil je ovaden. Šel je v Gradec, kjer je skušal izdajati časopis Der Freimüthige, vendar mu ni uspelo. Spomladi 1842 se je vrnil na Dunaj, da bi si pridobil naročnike za novo literarno-založniško podjetje. Ker sta bili policija in cenzura nanj še vedno zelo pozorni, so ga zopet ovadili policijskemu predsedniku. Kordeša je 22. novembra 1842 zaslišala policija, nato pa so ga z Dunaja na državne stroške izgnali.

V Ljubljano se je vrnil v času, ko so začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, list, ki ga je posredno spodbudil prav on. Od Hermannsthala je prevzel svoj nekdanji časopis Carniolia, ki je decembra 1844 dokončno ugasnil. Založnik Kleinmayr mu je leta 1845 predal v uredništvo uradni list Laibacher Zeitung z literarno prilogo Illyrisches Blatt (Ilirski list).

Kot veliko Kranjcev predmarčnega obdobja je tudi Kordeš pripadal tistim Slovencem, ki so pisali v nemščini in bili do Avstrije lojalni. Kordešu so celo očitali nemškutarstvo, vendar pa je vedno odločno zastopal interese slovenske kulture. V revolucionarnem letu 1848 se je vedno bolj zavzemal za politično napredne misli ter slovenske ideje in cilje.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na gradu Třebnice na Češkem se je 2. 11. 1766 rodil avstrijski feldmaršal češkega rodu grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz. Leta 1797 se je poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo – Grafenberg. V zakonu se jima je rodilo osem otrok.

V Škofji Loki se je 3. 11. 1880 rodil zgodovinopisec Karel Jožef Prenner. Leta 1839 je objavil daljši opis Železnikov, leta 1840 pa opis romarske cerkve v Crngrobu.

Knaflovo štipendijo, ki je omogočala slovenskim študentom študij na Dunaju, so ustanovili 6. 11. 1676. Glavni finančni vir je bila Knaflova hiša v dunajskem mestnem središču.