Smrad in greznice dežele Kranjske

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. oktober 2021 / 10:12  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (325)

Dandanes si težko predstavljamo, da so ulice in trgi slovenskih mest v 19. stoletju neznansko smrdeli. Vse preslabo se zavedamo, koliko je bilo treba storiti, da še zdaj ne smrdijo kot gnojne jame. Dne 22. oktobra 1830 se je v Ljubljani rodil slovenski zdravnik kirurg dr. Viljem Kovač, ki je julija 1872 postal nadomestni mestni fizik. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na trgu se je z vso vnemo lotil predvsem vprašanja greznic. Skoraj 20-letna zdravniška praksa mu je namreč pokazala, da so ravno greznice eno glavnih žarišč razširjanja nevarnih bolezni. Njegovim ugotovitvam so nasprotovali, podobno kot sedaj pri cepljenju proti koronavirsu, nekateri samooklicani vsevedeži. Resnica pa so kmalu postale številne smrtno nevarne infekcije.

Dr. Kovač si je ogledal greznice približno šeststo hiš in si pri mestnem magistratu prizadeval za odpravo še posebno umazanih in nemarnih greznic mnogih hišnih posestnikov. Njegova prizadevanja niso požela veliko uspeha. Človeški odpadki so še vedno »padali v odprte greznice, da je dehtelo daleč naokrog«. Ker so bile te greznice zvečine slabo izdelane, se je redka nesnaga iz njih »razlezla« po zemlji. Kmetje iz bližnje okolice so fekalije odvažali v odprtih lesenih sodih. Odvažanje je bilo nesistematično in »divje«. Kmetje so odvažali vsebino greznic, kadar so za to imeli voljo in čas, zato so čezmerno napolnjene greznice spadale med najbolj običajne neprijetnosti.

Šele konec sedemdesetih let so ljubljanski mestni občinski možje po dolgem in neresnem odlašanju vendarle začeli misliti na sanacijo škandaloznih zdravstvenih razmer. Fekalije naj bi odslej odvažali v dobro zaprtih sodčkih. Stranišča so morali razkužiti z mešanico zelene galice in karbolne kisline, hišni posestniki pa so bili odtlej zaradi strožjega nadzora dolžni nadzorniku mestne policijske straže naznaniti dan praznjenja greznice. Za kršitelje je bila predvidena kazenska globa od enega do sto goldinarjev ali od 6 do 14 dni zapora.

Razkuževanje greznic je bilo v navadi do leta 1890, ko je mestni magistrat to odsvetoval, saj se s tem ne doseže dezinfekcija greznice, temveč se povzroča le smrad. Popolnoma razkuženi gnoj pa bi bil končno »za polje prej škodljiv nego koristen«. Dr. Kovač je predlagal, naj hišni posestniki skrbijo za to, da bodo greznice v dobrem stanju, da drže tekočino in da so tako pokrite »kakor zahteva postava«. Toda vse mestne hiše niso imele greznic. Iz nekaterih so vsebino stranišč in odpadke speljali neposredno v cestni kanal, ki se je iztekal v Ljubljanico …

Šele leta 1898 se je mestnemu vodovodu (ustanovljenem leta 1890) v Ljubljani pridružil še sistem nove kanalizacije, pri katerem so začeli uporabljati nove tehnološke prijeme, kot na primer betonske kanale in »mešalni sistem« ter moderno pnevmatično izpraznjevanje greznic. Sistem modernejše kanalizacije se je nato počasi in postopoma širil …

Zanimivosti tedna iz dežele Kranjske:

Dne 18. oktobra 1405 se je rodil Papež Pij II. Kot tajnik cesarja Friderika III. je prepotoval Štajersko, Koroško in Kranjsko in se med drugim ustavil tudi v Ljubljani. Zapisal je, da so dežele barbarske, ljudje pa preprosti, neomikani. Za prvega ljubljanskega škofa je cesar, ki si je pridržal to pravico, imenoval Sigmunda Lamberga, župnika v Šmartinu pri Kranju, sina slovitega grofa Lamberga z gradu pri Tržiču. Rodbina se je kasneje preselila na grad Kamen v dolini Drage pri Begunjah.

Dne 18. oktobra 1425 so utopili Veroniko Deseniško, obtoženo čarovništva. Ni jasno, ali so jo utopili v kadi ali v jezeru, in tudi ne, točno katerega leta. Bila je druga žena celjskega grofa Friderika II., ki je leta 1422 ubil svojo prvo ženo Elizabeto.