V več kot dveh desetletjih umetniškega vodenja je Marinka Poštrak Prešernovo gledališče umestila v sam vrh gledališke ustvarjalnosti. Tudi v novi sezoni je k sodelovanju povabila uveljavljene režiserje Ivico Buljana, Gorana Vojnovića in Jerneja Lorencija. / Foto: Primož Pičulin

Odpiranje novih obzorij

V Prešernovem gledališču se obeta vznemirljiva gledališka sezona z odličnimi besedili in vrhunskimi ter prodornimi režiserji.

Nova gledališka sezona se v slovenskih gledališčih po dolgoletni ustaljeni praksi začenja s predstavitvijo aktualnega repertoarja in vpisom abonmajev, ki obiskovalcem zagotavljajo stalni sedež za ogled prihajajočih predstav. Igralski ansambli v tem času običajno pripravljajo prve predstave in načrtujejo nadaljevanje sezone. Tudi v Prešernovem gledališču je tako. Naš odlični ansambel pa je prihajajočo sezono še dodatno oplemenitil pretekli konec tedna z gostovanjem na III. Viminacium festu v antičnem arheološkem parku Viminacium pri Požarevcu v Srbiji.

Nagrajeni Škofjeloški pasijon

Kranjčani so se v Srbiji predstavili z uprizoritvijo patra Romualda/Lovrenca Marušiča Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, in prejeli glavno nagrado viminacium maximus za najboljšo predstavo na III. Viminacium festu. Večer prej je igralka Doroteja Nadrah prejela nagrado za najboljšo igralko večera.

Škofjeloški pasijon je bila ena od šestih predstav, edina gledališča izven Srbije. Sicer je bil premierno uprizorjen pred letom dni, uvrstil pa se je tudi v izbor TOP odrskih postavitev leta 2020 po izboru kritikov, predstava je pritegnila pozornost številnih gledalcev ter strokovne javnosti, selektor dr. Rok Andres pa jo je uvrstil v tekmovalni program 51. Tedna slovenske drame.

Strokovna žirija je v obrazložitev med drugim zapisala: »Predstavo odlikuje izjemna kolektivna igra ansambla, ki se razteza od igralske discipline do prepuščanja nalogi in v kateri so nas navdušili posvečenost in natančnost ter izbor pogumnih, točnih in pretresljivih postopkov in sredstev. Ansambel kot popoln organizem razgalja nepopolnost sodobnega človeka in s tem preizprašuje položaj in odgovornost vseh nas pri tolmačenju in prevzemanju biblijskih zgodb, pri tem pa se poigrava z mejami osebne in kolektivne telesne in duševne vzdržljivosti. Predstava je koherentna in dosledna v vseh segmentih in z režijo, dramaturgijo, igralsko izvedbo, s scenografskimi in kostumografskimi rešitvami, z glasbo ter oblikovanjem svetlobe ustvarja celovito in avtentično odrsko podobo.«

Škofjeloški pasijon so v sredo in četrtek uprizorili še na Ptuju, zadnje tri ponovitve pa bodo prihodnji teden, 6., 7. in 8. septembra, na odru Prešernovega gledališča.

Predstave, ki bodo vznemirjale

Novega direktorja in tudi umetniškega vodjo Jureta Novaka na začetku sezone preveva skrbni optimizem. Ne brez razloga, kot bo moč razbrati v nadaljevanju tega zapisa, ko bodo o prihodnjih uprizoritvah spregovorili tudi njih režiserji. »Sezona, ki jo je oblikovala Marinka Poštrak, obljublja vrhunske uprizoritve relevantnih besedil, ansambel Prešernovega gledališča Kranj pa je v odlični formi! Prepričan sem, da bo prav vsak od projektov s svojega vidika presežen,« optimizem pojasnjuje direktor, hkrati pa izraža tudi skrb za varnost in zdravje tako zaposlenih in zunanjih sodelavcev gledališča kot gledalk in gledalcev. »Dogodke bomo prirejali pod pogoji, ki bodo varni in smiselni in bodo zagotavljali najboljšo možno gledalsko izkušnjo. Če bomo morali med sezono znova zapirati vrata, bomo gledališče do gledalcev pripeljali po drugih poteh, vsem abonentom pa bomo po koncu epidemije zagotovili ogled abonmajskih predstav v živo,« je povedal Jure Novak.

Ne le zaradi koronavirusnega časa, o zanjo tudi z osebnega vidika prelomnem letu je spregovorila Marinka Poštrak, dramaturginja in umetniška vodja sezone. »Po triindvajsetih letih je to moja zadnja sezona umetniškega vodenja Prešernovega gledališča. Iskanja besedil sem se vedno lotila s polnim angažmajem. Izbirala sem režiserje, ki iščejo prelomne intrigantne teme, ki delujejo iz svojega lastnega vzgiba, poetike in iskanja neznanega. Tako smo dejansko imeli priložnost videti predstave, ki so odpirale novo polje v gledališču. Hkrati sem iskala tudi mlade avtorje in režiserje, tiste samosvoje, ki se ne zadovoljijo s konvencionalnimi odgovori.«

Tudi v tej sezoni je Poštrakova izbrala nekaj vznemirljivih besedil avtorjev svetovne, predvsem pa slovenske dramatike. »Ujeti veter demitizacije bo vodilo te 'plovbe', vse od demitizacije mita o materinski ljubezni v Zellerjevi Mami, mita o feminizmu v drami Simone Semenič lepe vide lepo gorijo, mita o sreči in oblasti v Kdor skak, tisti hlap Rudija Šeliga, mita o tujcih v Meji sneženja Marka Sosiča do demitizacije mita o otroštvu v avtorskem projektu Pravljice našega otroštva pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija,« še pojasnjuje Marinka Poštrak.

O odnosih v družini

Prvo letošnjo premiero, uprizoritev Mama francoskega pisca in aktualnega oskarjevca Floriana Zellerja, načrtujejo za 1. oktober. Vrhunsko, večplastno, enigmatično in pretresljivo dramsko besedilo pripravljajo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj.

Študijski proces že poteka in obeta filigransko igro in subtilno režijo Ivice Buljana, ki pravi, da ga pri Zellerju navdušujejo »sled mističnosti in nepredvidljivi preobrati, ki jih lahko najdemo v njegovih dramah«, ter dodaja: »Zeller se v enostavnem smislu pisanja ukvarja s kompleksnimi temami. Besedilo govori o sindromu zapuščenega gnezda,« o drami Mama pripoveduje Ivica Buljan in dodaja: »To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama.«

O ženski v družbi

Druga premiera sezone, lepe vide lepo gorijo Simone Semenič, bi morala biti na sporedu že 27. marca ob odprtju 51. Tedna slovenske drame. Zaradi epidemije je v marcu doživela le interno premiero, zdaj pa premiero pred občinstvom načrtujejo za konec oktobra. »Izjemno me veseli, da bo predstava lepe vide lepo gorijo več kot pol leta po svoji interni premieri doživela tudi srečanje s publiko,« sporoča režiserka Maša Pelko.

Gre za predstavo o nasilju, o konkretnem in sistemskem nasilju, ki v središče postavlja žensko. Žensko kot nosilko želje in lastnice telesa, pri čemer sta prav njena želja in telo prevečkrat stvar javne domene. »Spraševali smo se o ponotranjenosti patriarhata oziroma o inherentnem šovinizmu, ki je tako ukoreninjen v sistem, da določa prizmo gledanja celotne družbe, ne da bi ga sami opazili in delovali proti njemu. Posebno pozornost smo namenili vprašanju zlorabe položaja moči in okoriščanju z njo. S tem je feminizem v predstavo, upam, umeščen kot teorija boja, ki je nujno povezan z drugimi družbenimi boji.«

O družbenem sistemu

Januarja prihodnje leto bo v Prešernovem gledališču sledila tretja premiera sezone, uprizorili bodo besedilo Kdor skak, tisti hlap. Historijo o stanovanjski problematiki kranjskega velikana Rudija Šeliga pripravlja mlada ekipa ustvarjalcev, ki bo v presenetljivo aktualno dramo vnesla popolnoma sveže poglede novih generacij. Drama je bila krstno uprizorjena že leta 1973 v Gleju in v sezoni 1990/91 v Prešernovem gledališču, a avtor niti z eno izvedbo ni bil zadovoljen. Režiser to sprejema kot odlično popotnico.

»Šeligo v svojem pisanju nagovarja osrednjega zločinca – sistem, ki ga lahko danes z različnimi imeni poimenujemo na novo: neoliberalizem, kapitalizem, pozni kapitalizem, prenasičeni svet podob, simulirani svet, fragmentirani svet ali zbirokratizirani svet brez odgovornosti. S sila natančnim zavedanjem o problematiki se Šeligova pisava dogaja v svetu, ki ga definira vedenje o tem, da sta naše življenje in občutenje prihodnosti plod ideoloških pričakovanj, ki so se izoblikovala v dolgem obdobju moderne in so dosegla vrhunec po drugi svetovni vojni, so jim dali pečat konceptualni okvirji nenehno napredujočega razvoja,« o besedilu razmišlja režiser.

O potlačenju čustev

V februarju bo sledila drama Marka Sosiča Meja sneženja, ki bo v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst nastajala pod vodstvom režiserja Gorana Vojnovića. »Seveda bo uprizoritev tudi poklon februarja umrlemu Marku Sosiču, velja pa dodati, da je do tega medgledališkega sodelovanja prišlo že mnogo prej. Z avtorjem se je dogovarjala že Marinka Poštrak, a ga je žal prehitela smrt. Veseli pa me, da je režijo prevzel Goran, saj ga na Marka in Kras vežejo še dodatne vezi,« je o četrti kranjski premieri povedal direktor tržaškega gledališča Danijel Malalan.

»Besedilo Meja sneženja Marka Sosiča, enega tistih naših prijateljev, za katerim bomo še dolgo žalovali, govori o potlačenju čustev, ki slej ko prej privrejo iz nas in nas zasužnjijo. To je zgodba o človeku, ki je nekoč odrekel pomoč ljudem v težavah, zgodba o ozkosrčnosti in nestrpnosti, o njuni nedoumljivosti, o kesanju, o grehu, o bolečini in zameri, o izjedanju,« so zapisali v Prešernovem gledališču, Goran Vojnović pa dodaja: »Gre za intimno besedilo, družinsko dramo, ki ima pomembno družbeno aktualnost, ki je sicer ne bomo rinili v ospredje, gledalci pa se je bodo kljub temu še kako zavedali. Besedilo nas nagovarja k resnemu premisleku,« pove Vojnović.

O naših pravljicah

Sezono bodo v Prešernovem gledališču konec marca 2022 sklenili z avtorskim projektom Pravljice našega otroštva, v katerem se bo ekipa ustvarjalcev pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija spraševala o vlogi pravljic v osebnem življenju, o arhetipskem pomenu pravljic našega otroštva in o vlogi pravljic v kolektivnem nezavednem. Lorenci si želi skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi 'podoživeti' stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic. Ali kot je povedal režiser sam: »Vrnili se bomo v svoje otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj. Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke. Tudi mi, ki smo starši ali pa to nismo, smo pripovedovalci pravljic. Tudi naše večere bomo skušali rekonstruirati. So pa nekateri pripovedovalci iz našega otroštva že mrtvi. Kar sta v pravljici Nekoč in Večno, sta v življenju rojstvo in smrt.«

Oddajte svoj komentar

Kranj -1°

megla
vlažnost: 99 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

1/4

ponedeljek

-6/2

torek

-6/4

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Kranj, 6. december 2021

Obvestilo Društva upokojencev Kranj

PRIREDITVE / Škofja Loka, 6. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

OBVESTILA / Kranj, 7. december 2021

Občni zbor AMD Kranj

PRIREDITVE / Zgornja Besnica, 9. december 2021

Smukanje rib

SEJMI / Stražišče, 10. december 2021

Praznična Stražiška tržnica

DELAVNICE / Kropa, Radovljica, 11. december 2021

Novoletno obarvano kreativno šivanje

PRIREDITVE / Škofja Loka, 13. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

IZLETI / Brezje, 18. december 2021

Romanje po Rožnovenski poti

 

 
 

 

 
 
 

Z znamko se ne strinjajo / 21:22, 5. december

Majhna podobnost z Balantiče. Malo pozno, pa vendar. Še en (o)spomin na 29. november. Tokrat na leto 1944,ko je ob prvi obletnici 2. AVNOJA...

Zapuščeni hotel Belcijan dobil nove lastnike / 07:48, 5. december

Stran vržen denar.

Nenormalni tranzitni promet skozi Lesce / 07:46, 5. december

In Krajevna skupnost Lesce spi. Ljudi na prehode za pešce in zapreti cesto za eno uro. Vsak dan dokler ne najdejo rešitev po novem delu cest...

Dan, odprt za kulturo / 19:47, 4. december

Pa zažiganje križa na Strunjanu, pa vleka prašičjega trupla po Ljubljani, pa podgana v naročju Marije...

Zgodnji začetek smučarske sezone / 01:26, 4. december

Vsa čast garačem in optimistom na smučiščih.

Na Jezerskem veter podrl novoletno drevo na vozila / 23:56, 3. december

Še dobro,da ni nobene škode

Dan, odprt za kulturo / 18:06, 3. december

Poglejte, če bi imela kultura kot taka kakšno vrednost, Slovenci danes ne bi bili razdvojeni. A ponovim?Samo spomnite se pasje dojilje, ki j...