Uspeh, a za kakšno ceno

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Komenda / četrtek, 13. maj 2021 / 16:14  

Poslovna cona Komenda bo do poletja poplačala še zadnji del kredita – slabi banki dolguje še nekaj manj kot tristo tisoč evrov – in s tem dokončno izplavala iz dolgov, v kar marsikdo še ne tako dolgo nazaj ni verjel. S prodajo zemljišč so v teh letih bankam skupaj z obrestmi vrnili kar 21 milijonov evrov.

Cona danes nudi prostor 85 družbam in delo 4500 delavcem, številna največja podjetja, ki delujejo v njej, pa po različnih kazalnikih sodijo v sam vrh slovenskega gospodarstva. Cona velja za eno najbolje urejenih, zaradi svoje umeščenosti v osrednjeslovensko regijo, bližino prestolnice, avtoceste in našega edinega mednarodnega letališča, pa ponuja tudi ene izmed najboljših pogojev za rast in razvoj podjetij. A to, kar danes lahko velja za zgodbo o uspehu, se je rodilo v – milo rečeno – sumljivih okoliščinah, ki so v določeni meri ogrozile samo delovanje in razvoj občine, ki se je za financiranje infrastrukture nezakonito zadolžila, tedanje občinsko vodstvo pa je Komendo porinilo na vrh lestvice najbolj zadolženih občin v državi. Dolg občinska uprava pod zdajšnjim županom zmanjšuje, preračunano na posameznika pa še vedno znaša visokih 865 evrov na občana in tako skoraj za še enkrat presega slovensko povprečje.

Kljub vsem težavam, ki so in še spremljajo cono, je v veliki meri prav po zaslugi Poslovne cone Komenda ena izmed najbolje razvitih slovenskih občin, kar ob gospodarskih kazalnikih potrjujejo tudi številne mlade družine, ki so se vanjo priselile v zadnjih letih.

Zgodba s srečnim koncem? Ne za vse. Ena izmed največjih poslovnih con pri nas je bila zgrajena brez ustrezne prometne ureditve. Poleg zaposlenih, ki večinoma z lastnim prevozom prihajajo na delo, lokalne ceste vsakodnevno obremenjujejo težka tovorna vozila. Če vprašate marsikaterega prebivalca Vodic, ki so žalostno umeščene ravno med cono in avtocestni priključek, ugodni ekonomski učinki, ki jih cona prinaša regiji, gotovo ne odtehtajo kolone deset tisoč avtomobilov in od tega dva tisoč tovornjakov, kolikor jih vsak dan vozi mimo njihovih domov.

Napredek ima torej svojo ceno, ki jo plačujejo tudi sosednje Vodice. Zaradi naraščajočega prometa, ki je v veliki meri posledica rasti cone in drugega tranzitnega prometa, bo država letos končno začela graditi obvoznico mimo naselja. A k investiciji bodo morali primakniti okoli štiristo tisočakov, kar za Vodice, ki po dolgu na prebivalca dohiteva Komendo, ne predstavlja majhnega zneska. Nepravično, še posebno ob dejstvu, da se s cesto rešuje problem, ki ga niso zakrivili Vodičani, in da denimo Občini Mengeš, za tamkajšnji odsek, ki bo nekoč del iste ceste Vodice–Želodnik, ni bilo treba seči v svoj žep.