Zdravstveno osebje doživlja nasilje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 17. julij 2018 / 10:05  

Zaradi krize v zdravstvu so na preizkušnji tudi odnosi med bolniki in zdravstvenim osebjem, prihaja celo do nasilja. V Zdravstvenem domu Škofja Loka smo na oglasni deski zasledili zapis o nedopustnosti nasilja nad zdravstvenimi delavci in o tem, da bodo o vsakem takšnem dejanju obvestili policijo.

Škofja Loka – Na oglasni deski v Zdravstvenem domu Škofja Loka visi obvestilo, da je nedopustno nasilje bolnikov nad zdravstvenimi delavci in da bodo o vsakem primeru nasilja obvestili policijo. Zakaj takšno sporočilo, ali nemara zdravstveno osebje v škofjeloškem zdrav­stvenem domu doživlja nasilje pacientov?

Direktor dr. Aleksander Stepanović, dr. med., pojas­njuje: »Razlogov za nasilje je nad zdravstvenimi delavci gotovo več. Med drugim tudi to, da se s korenito zdravstveno reformo odlaša v nedogled, v zadnjih 25 letih pa je mreža na primarni ravni ob vse večjih obremenitvah praktično enaka. Zaupanje v zdravstveni sistem je tudi zaradi številnih negativno obarvanih prispevkov v medijih (pri tem je Gorenjski glas med svetlimi izjemami) nizko, s tem pa so na preizkušnji tudi medčloveški odnosi med bolniki in zdravstvenimi delavci. Zdrav­stvena politika, odločevalci, strankarski sistem, ministrstvo in zavarovalnica so predaleč od izkušnje vsakdanjega življenja, da bi se ljudje poglabljali in iskali odgovornost med odločevalci in tvorci zdravstvene politike. Zato bodo prst ali še kaj drugega uperili v tiste, ki so jim blizu, torej na zaposlene v osnovnem zdravstvu, ki smo od vseh naštetih za nastale razmere še najmanj odgovorni in v teh nemogočih razmerah delamo po svojih najboljših močeh.«

Ničelna toleranca do nasilja

Tudi raziskave kažejo, da je nasilja nad zdravstvenimi delavci vse več, tako je denimo 76 odstotkov medicinskih sester v Sloveniji potrdilo, da na delovnem mestu redno, pogosto ali občasno zaznava psihično nasilje, 60 odstotkov pa je bilo redno, pogosto ali občasno žrtev psihičnega nasilja. »Žal je veliko tudi fizičnega nasilja, kot najbolj drastična lahko izpostavim primera, ko sta zdravnik v Izoli in zobozdravnica v Ljubljani podlegla poškodbam, zadanim s strani pacientov. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske smo nad takim stanjem zelo zaskrbljeni, saj zaposleni v zdravstvu skrbimo za zdravje bolnikov in je nedopustno, da smo tarča njihovih napadov. Zato je Strokovni svet OZG na svoji seji dne 13. septembra 2016 sprejel sklep o ničelni toleranci do nasilja. V skladu s tem sklepom smo tudi objavili izjavo, v kateri prosimo bolnike za sodelovanje in reševanje morebitnih konfliktov po mirni poti in postopkih, ki so za to predvideni. Obvestili smo jih tudi, da bomo v primeru nasilnega vedenja obvestili policijo in ne bomo mogli izvesti pregleda bolnika, razen nujne medicinske pomoči v primeru življenjske ogroženosti nasilnega bolnika,« dodaja direktor ZD Škofja Loka.

Nihče ne dvigne telefona

Dr. Aleksandra Stepanovića pa smo tudi vprašali o opažanjih, na katera nas opozarjajo naši bralci, ki so se želeli naročiti na obisk k zdravniku, a jim po telefonu to kljub večkratnim poskusom ni uspelo, češ da na drugi strani nihče ne dvigne telefona. Zakaj takšna neodzivnost, ki nedvomno povečuje tudi nestrpnost bolnikov do zdravstvenega osebja? Je sploh mogoč še kak drugačen način naročanja, morda po telefonski poti?

»Zavedamo se težav pri vzpostavi telefonske zveze, na to nas opozarjajo tudi rezultati ankete o zadovoljstvu uporabnikov, ki jo izvajamo vsako leto,« odgovarja dr. Stepanović. »Medicinske se­stre so preobremenjene, saj morajo poleg odgovarjanja na telefonske klice opravljati še številna strokovna opravila, npr. preveze, snemanje EKG, aplikacije terapije, cepljenje in nadzor bolnikov. Prav tako skrbijo za urejenost ambulante, naročanje materiala, usklajujejo želje bolnikov in njihovih svojcev ter koordinirajo njihovo oskrbo, zato jim dela res ne zmanjka. Položaj je še posebej pereč v času dopustov, ko je treba delati na več deloviščih in medicinske sestre nosijo dokumentacijo ter spremljajo bolnike k nadomestnemu zdravniku. Zato se je možno razen po telefonu naročiti na pregled tudi osebno v ambulanti, v specialističnih ambulantah pa tudi z eNapotnico preko portala eZdravje ali s potrdilom o izdani napotnici, poslanim po navadni pošti. V kratkem načrtujemo uvedbo elektronskega naročanja tu­di v ambulantah družinske medicine. Rad bi izkoristil to priložnost tudi za prošnjo bralcem, naj v času dopustov nadomestnega zdravnika ob­iščejo le v nujnih in neodložljivih primerih, ne pa za reševanje kroničnih in administrativnih težav ali celo za 'drugo mnenje'. Vodenje in urejanje kronične terapije bo najbolje opravil izbrani zdravnik, ki bolnika do­bro pozna.«