Simbolična fotografija občina Kranjska Gora pohodništvo hribi gore turizem / Foto: Nik Bertoncelj

Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj

V Julijskih Alpah vzpostavili prehransko verigo med pridelovalci in turizmom

Lani začeti projekt za krepitev lokalne prehranske verige na območju Julijskih Alp povezuje že okoli 100 lokalnih kmetovalcev, gostincev, turističnih ponudnikov in podpornih članov. Vzpostavili so logistične poti za Bohinj, Kranjsko Goro in Posočje ter dve hladilnici, ki služita kot prevzemni mesti. Pritegniti pa si želijo še več akterjev.

Bohinj – Projekt JA 100 % lokalno nadgrajuje dolgoletna prizadevanja za večjo prepoznavnost in dodano vrednost lokalnih proizvodov. »Danes, ko se vse vrti okoli načel jejmo lokalno in spodbujajmo lokalno gospodarstvo, je zelo na mestu vprašanje, kako lahko turizem, ki je v zadnjih letih tako močno zrasel, pomaga kmetijstvu,« je izpostavil direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus.

Pojasnil je, da Bohinj letno obišče okoli 350.000 turistov, ki jim je treba prišteti še dnevne obiskovalce. Julijske Alpe letno obišče okoli dva milijona ljudi, ki ustvarijo več kot štiri milijone prenočitev. »Turizem raste, na področju kmetijstva pa opažamo nasproten, negativen trend. Kmetije se opuščajo in kmetijstva je vse manj,« je dejal Langus.

Ob tem se sprašuje, kako bo turizem lahko v prihodnosti še cvetel, če se bo krajina zaraščala, hrana pa le uvažala. Kot je poudaril, je turizem izrazito interdisciplinarna panoga, ki se mora povezovati na vse strani, tudi s kmetijstvom.

Območje Julijskih Alp ima številne kakovostne lokalne ponudnike, vendar se ti pogosto srečujejo z izzivi majhnih količin, razdrobljene ponudbe in težjega dostopa do večjih kupcev. Turizem in gostinstvo pa ustvarjata veliko povpraševanje po kakovostni lokalni hrani.

Projekt zato vzpostavlja sistem, ki bo omogočil boljše povezovanje med tistimi, ki hrano pridelujejo, in tistimi, ki jo želijo ponuditi svojim gostom, zaposlenim ali uporabnikom. Cilj je poenostaviti naročanje, izboljšati organizacijo logistike, povečati sledljivost ter ustvariti dolgoročna poslovna povezovanja.

Projekt povezuje 11 občin Biosfernega območja Julijske Alpe, in sicer Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kanal, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin ter Žirovnica. V konzorcij je trenutno vključenih 96 članov, to je 57 lokalnih ponudnikov, dva predelovalca, 16 gostinskih, turističnih in drugih organizacij, ki želijo v svojo ponudbo vključevati lokalno hrano ter 20 podpornih članov, ki prispevajo znanje, povezovanje in razvojne aktivnosti.

Vodja projekta Greta Lizabeta Črnilogar je povedala, da so vzpostavili logistične poti za Bohinj, Kranjsko Goro in Posočje. Vzpostavili so tudi hladilnici na gorenjski strani in drugo v Posočju, ki služita kot prevzemni mesti. Lokalni ponudniki blago dostavijo v hladilnici, nato ga s kombijem, kupljenim v okviru projekta, prevzamejo in dostavijo kupcem, ki so oddali naročilo. S tem zagotavljajo ustrezno hladno verigo od ponudnika pa do končnega kupca.

Največji izziv Črnilogar vidi v aktivnem vključevanju kupcev, da začnejo redno oddajati naročila in se zavestno odločati za lokalno ponudbo. »Vsako naročilo pomeni konkretno podporo lokalnim ponudnikom, gospodarstvu in okolju, v katerem živimo,« je poudarila.

Sodelavka pri projektu JA 100 % lokalno Urška Urbanc je pojasnila, da je dolgo veljalo prepričanje, da gostinci lokalno pridelanega ne bodo kupovali, ker je predrago. Vendar po letu dni in številnih pogovorih z gostinci ugotavlja, da cena ni edino merilo. Zelo pomemben jim je izvor hrane in lokalne sestavine pogosto vključujejo v svojo kulinarično ponudbo. Želi si, da bi vzpostavili tako močne verige in zagotovili takšne količine, da bi gostinci menije sestavljali na podlagi tega, kar jim lahko ponudijo.

K vključitvi v konzorcij vabijo kmetije in pridelovalce, ki želijo svoje izdelke ponuditi širšemu krogu kupcev, predelovalce lokalnih surovin, gostince, turistične ponudnike in javne zavode, ki želijo vključiti lokalno hrano v svojo ponudbo, ter vse organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k razvoju trajnostne lokalne prehranske verige.

Langus upa, da bodo v dveh letih projekta vzpostavili verigo na tako trdnih poslovnih temeljih, da bo sama ustvarjala potrebo po nadaljnjem sodelovanju in da se povezave po zaključku projekta ne bodo pretrgale.