Umetna inteligenca dobrodošel pripomoček tudi za učitelje

Ljubljana – Po navedbah osnovnošolske učiteljice Maje Kodarin, ki pripravlja tudi številne vsebine o uporabi umetne inteligence v šolah za učitelje, mladi orodja umetne inteligence posvojijo hitro in intuitivno, med učitelji pa je opaziti izjemen razkorak in zelo mešane občutke: medtem ko del učiteljev, digitalnih entuziastov, aktivno preizkuša orodja, obiskuje izobraževanja in v umetni inteligenci vidi odličnega pomočnika, se velik del učiteljev sooča s sistemsko negotovostjo in izgorelostjo.

»Veliko učiteljev upravičeno skrbi, da bo neobvladljiva digitalizacija popolnoma prevzela šolski prostor in učence še bolj prikovala na zaslone. Največji strah pri tem ni sama tehnologija, temveč to, da bi zaradi prekomerne uporabe naprav izgubili tisto najbolj dragoceno - pristen, oseben stik z učenci in poglobljen odnos, ki ga nobeno orodje ne more nadomestiti,« je pojasnila za STA.

Predstojnik Inštituta za sodobne tehnologije v okviru mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko Andrej Flogie medtem izpostavlja, da je generativna umetna inteligenca »v zelo kratkem času postala del izobraževalnega prostora, ne glede na to, ali jo je šolski sistem formalno uvedel ali ne«. Poudaril je, da jo je treba uporabljati pedagoško utemeljeno, transparentno in prilagojeno starosti učencev, ob tem pa je treba še bolj razvijati kritično mišljenje, preverjanje virov, ustvarjalnost, samostojnost ter odgovorno in etično ravnanje.

Opozoril je, da uporaba generativne umetne inteligence sama po sebi še ne pomeni kakovostnejšega pouka. »Učni scenarij mora izhajati iz učnih ciljev, šele nato se vprašamo, ali nam lahko generativna umetna inteligenca pomaga te cilje doseči bolje,« je navedel Flogie, tudi vodja projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju.

V okviru projekta, ki je potekal od maja 2024 do maja letos, so raziskali, kako generativna umetna inteligenca vpliva na slovenski izobraževalni prostor ter predvsem, kako jo smotrno, varno in pedagoško utemeljeno vključevati v poučevanje in učenje. Med priporočili, ki so jih pripravili v okviru projekta, je izpostavil to, da je treba generativno umetno inteligenco razumeti kot podporo učitelju in učencu, ne kot njuno nadomestilo.

Umetna inteligenca kot učiteljev didaktični asistent

Tudi Kodarin je izpostavila, da umetna inteligenca »nikoli ne more in ne sme nadomestiti učitelja v njegovi človeški vlogi«. »Ne more nadomestiti empatije, prepoznavanja čustvenih stisk, vzgojnega delovanja, osebnega stika, motivacije in vodenja razreda. Lahko pa odlično nadomesti rutinske, administrativne procese (npr. pisanje administrativnih poročil, urnikov ali osnutkov e-pošte), s čimer učitelju povrne dragoceni čas, ki ga lahko nato posveti neposrednemu delu z otroki,« je dodala.

Po njenih pojasnilih se generativna umetna inteligenca za učitelja obnese kot »izjemen didaktični asistent«, najbolj uporabna je pri ustvarjanju osnutkov učnih listov, generiranju raznolikih idej za poučevanje in medpredmetno povezovanje, pripravi kvizov ter oblikovanju diferenciranih gradiv za različne ravni učencev - tako za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja kot za nadarjene učence. Veliko podporo ponuja tudi pri formativnem spremljanju učencev, sprotnem preverjanju znanja ter kot tutor za usmerjanje učencev skozi proces učenja, je naštela.

Tudi Flogie je pojasnil, da učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za pripravo in prilagajanje učnih gradiv, iskanje idej za pouk, pripravo vprašanj in nalog, povzemanje in preoblikovanje besedil, pripravo različic gradiva ter pomoč pri načrtovanju pouka. Generativno umetno inteligenco pa lahko vključijo tudi neposredno v učni proces in jo učenec uporablja za raziskovanje, dialog, preverjanje idej, argumentacijo in reševanje problemov. V monografiji, ki jo pripravili v sklopu omenjenega projekta, to nakazujejo kot možnost, da »postane generativna umetna inteligenca drugi, tretji ... učitelj v razredu, pomočnik sedanjemu učitelju«, je navedel.

Tudi predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič orodja umetne inteligence, ki jih učitelji po njegovih navedbah uporabljajo vse več, vidi kot zelo koristna predvsem na področju priprav na pouk. »Opažamo pa, da naredi tudi neumnosti in napake, zato mora potem vedno učitelj kot strokovnjak pregledati tisto, kar mu je umetna inteligenca pripravila, in popraviti napake,« je dodal.

Vprašanje dostopa do orodij umetne inteligence v šolah ni sistemsko urejeno

Flogie in Kodarin sta med orodji, po katerih učitelji najpogosteje posegajo, omenila široko dostopna orodja, kot so ChatGPT, Googlov Gemini in Microsoft Copilot, ki služijo kot osnova za pisanje in raziskovanje snovi.

Kodarin je ob tem naštela tudi več bolj specializiranih pedagoških orodij, denimo Kahoot za ustvarjanje kvizov, Diffit za hitro prilagajanje poljubnih besedil različnim ravnem bralnega razumevanja in diferenciacijo ter Curipod za ustvarjanje interaktivnih predstavitev.

Po Flogievih navedbah nimajo vpogleda v to, koliko sredstev učitelji oz. šole namenijo za dostop do vseh orodij generativne umetne inteligence. Dolgoročno pa po njegovih navedbah ni nujno najbolj smiselno, da vsaka šola ali celo vsak učitelj sam kupuje komercialne licence. »Smiselno bi bilo razmišljati tudi o sistemskih oziroma nacionalnih rešitvah, ki bi zagotavljale ustrezno varnost, varstvo podatkov in enak dostop učencem ter učiteljem«, meni.

Ob tem je Flogie kot pomembna izpostavil tudi sistemska vprašanja varstva podatkov, enakega dostopa do tehnologije, usposobljenosti učiteljev in ustrezne infrastrukture.

Kodarin je navedla, da se sicer mnogi učitelji na različnih seminarjih, projektih in usposabljanjih o varni uporabi ter varovanju podatkov že aktivno izobražujejo, vendar v vsakodnevni praksi še vedno pogosto pogrešajo povsem jasne, enotne in praktične sistemske usmeritve.

»Nujno potrebujemo sistemsko, kontinuirano in dolgoročno izobraževanje vseh vpletenih - učiteljev, učencev in staršev -, ne pa zgolj enkratnih priložnostnih delavnic, ki težav ne rešijo. Učitelji morajo dobiti stabilno podporo za premoščanje digitalnega razkoraka v znanju in ustvarjalno svobodo pri uporabi sodobnih orodij,« je prepričana Kodarin, ki tudi sama pripravlja izobraževanja s tega področja.

Predvsem pa slovenski šolski prostor po njenem mnenju potrebuje »vizionarski pogum odločevalcev«. »Čas je, da prenehamo zgolj gasiti požare in začnemo digitalni jezik sistemsko poučevati kot obvezen, samostojen predmet z jasnim mestom v urniku,« je dodala.