Tuji delavci pogosto brez glasu

Križna Gora – Prvi maj ni zgolj praznik, ampak je dan, ko se spominjamo zgodovinskega boja za delavske pravice, je na Križni gori spomnil sekretar gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Medard Potočnik. Ob tem je poudaril, da pravice niso samoumevne. »Nikoli niso bile podarjene, vedno so bile izborjene.« Tudi danes se sindikati srečujejo z izzivi, je dodal, zato vztrajajo pri bistvu sindikalnega boja, to je »pošteno plačilo za pošteno delo, varni delovni pogoji, spoštovanje delovnega časa, konec neplačanih nadur, konec izkoriščanja domačih in tujih delavcev ter konec strahu pred izgubo službe, kadar delavec spregovori«.

Zato so ob prvem maju v ospredje postavili »zgodbe izkoriščanja, tišine in boja za dostojanstvo«. Taka je tudi zgodba Gabriela Fernandeza, indijskega delavca, ki je prišel v Slovenijo z upanjem, da bo lahko pošteno delal in pošteno živel. Zaposlil se je v enem od kranjskih podjetij, kjer pa je dobil občutek, da so tuji delavci za nadrejene samo sredstvo za ustvarjanje dobička. Za svoje delo ni bil pošteno plačan, ni bil zavarovan, ni imel plačane malice ali prevoza na delo, predvsem pa je bil, kot je dejal, brez spoštovanja. »Delal sem v težkih razmerah, brez ustrezne zaščite, brez varnosti, brez občutka, da sem človek.« Nadrejeni, je poudaril, so ga imeli za manjvrednega. Za njegovo delo so plačali posredniku kot kurirsko storitev. »Sem res paket, sem stvar?« se zato sprašuje. Zaveda se, da se krivice ne dogajajo le tujim delavcem, saj tudi slovenskim delavcem nekateri delodajalci ne izplačujejo nadur, zamujajo s plačami, zahtevajo kršitve delovnega časa ... A kot je opozoril, tuji delavci pogosto nimajo glasu, zaščite, ko se pritožijo, pa jim odvrnejo, naj odidejo, če jim kaj ni všeč. »Ampak mi ne bomo šli. Mi bomo ostali, mi bomo govorili. Zato smo danes tukaj. Da povemo jasno in glasno: Dovolj je.« Hvaležen je Medardu Potočniku in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki sta tujim delavcem pomagala, jih zaščitila in jim stala ob strani, ko so se znašli v izkoriščevalskem sistemu, v katerega so vse pogosteje ujeti. »Skupaj smo močnejši. Skupaj smo glasnejši. Skupaj smo delavci,« je še poudaril in dodal, da delavci niso strošek, ampak temelj družbe. »Mi gradimo. Mi čistimo. Mi vozimo. Mi skrbimo. Mi ustvarjamo. Mi premikamo to državo naprej.« Povezuje jih prepričanje, je dodal, da si vsak človek zasluži pošteno plačilo, varno okolje in spoštovanje.

Zbrane je nagovorila še Darinka Remih iz Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, ki je poudarila, da so prvomajska srečanja priložnost, da delavci jasno in glasno povejo, da ne dajo priborjenega. »Ne damo pravic, ki so jih izbojevali naši starši in stari starši. Ne damo dostojanstva, ki nam pripada. Ne damo prihodnosti, ki jo želimo za svoje otroke.« Prvi maj nas opominja, je dodala, da ima vsak človek, ki dela, pravico do dostojnega življenja. »Ne do preživetja, ampak do življenja.«