Voda je tudi v Cojzovi koči na Kokskem sedlu v teh sušnih razmerah na voljo le za nujne primere. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Voda je tudi v Cojzovi koči na Kokskem sedlu v teh sušnih razmerah na voljo le za nujne primere. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Suhe pipe v planinskih kočah
V letošnjem poletju se zaradi dolgotrajne suše pomanjkanje vode kaže tudi pri upravljanju planinskih koč. Varčevanje z vodo je nujno, obisk koč pa prav zaradi sončnih dni vsaj ponekod v porastu.
Ljubljana, Kamnik – Še posebno so zaradi suše na udaru visokogorske koče, ki so odvisne od padavinske vode, pojasnjuje strokovni sodelavec za področje planinskih koč in varstva gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije Dušan Prašnikar. »V pretežnem delu visokogorskih koč je stanje kritično, še posebno v kočah okoli Triglava. Voda je v nekaterih planinskih kočah za obiskovalce močno omejena, na primer na pipah umivalnikov je močno priprta ali pa je ponekod celo ni. V kočah, kjer je sicer na voljo prha, je ta sedaj zaprt ali pa zelo omejen. V nekaterih kočah so uvedli papirnate krožnike in s tem zmanjšali porabo vode za pomivanje posode. Obiskovalce koč, predvsem visokogorskih, zato pozivamo, naj v kočah ravnajo z vodo skrajno varčevalno. Priporočamo, da imajo s seboj čistilne robčke in razkužilno tekočino.« Prašnikar se nadeja, da bodo napovedane padavine za konec tedna vsaj delno napolnile rezervoarje vode v kočah.
Gorazd Žagar, predsednik Planinskega društva Kamnik, ki upravlja tudi Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, je povedal, da je voda v koči v teh sušnih razmerah na voljo le za nujne primere, da vsaj kuhinja tudi zaradi higienskih standardov sploh lahko obratuje. Vode za prhanje ni, samo toliko je je, da si planinci, ki v koči prenočijo, lahko umijejo zobe, imajo pa vsaj t. i. suha stranišča, je pojasnil. »Suša postaja vse večji problem. V prejšnjih letih je bila vsaj kakšna popoldanska nevihta, naliv, ko se je deževnica zaradi strmine strehe koče ujela v rezervoarje, letošnje poletje pa smo bili praktično brez dežja. Iz Kamniške Bistrice nam že pretovorijo nekaj sto litrov vode, ampak to zadostuje bolj kot ne samo za potrebe v kuhinji.« Kot dodaja Žagar, so planinci v danih razmerah večinoma razumevajoči. »Tu nimamo svojega vodovoda, odvisni smo od deževnice. Vsi štirje rezervoarji so bili ob začetku poletne planinske sezone sredi junija polni, a če dva meseca ni dežja, vodne zaloge več ni. Malo je sicer pripomoglo zadnje deževje, a še daleč od tega, da bi bilo vode dovolj.« Obisk, kot je še pojasnil Gorazd Žagar, pa je prav zaradi sončnih dni letošnje poletje v Cojzovi koči za dvajset odstotkov višji v primerjavi s preteklimi leti.
Presahnil je tudi studenec, iz katerega zagotavljajo vodo za Dom na Zelenici. »Zadnje deževje je nekoliko pripomoglo, da se je stanje vsaj malo izboljšalo. Seveda pa smo sprejeli varčevalne ukrepe, zaprli prhe za tiste, ki so v domu nočili, omejili tudi uporabo stranišča na 'nujne primere'. Hrano pa postregli na papirnatih krožnikih za enkratno uporabo,« je pojasnil Uroš Ahačič, predsednik Planinskega društva Tržič, ki upravlja več koč na Tržiškem, ki so večinoma dostopne tudi po makadamskih cestah in jim vodo v teh sušnih razmerah lahko dovažajo z gasilskimi vozili in vsaj malo omilijo razmere. Zanimivo pa, kot je še dejal Ahačič, prav čudežno ni presahnil vodni izvir pod Storžičem, s katerim oskrbujejo Dom pod Storžičem.