Največ novogradenj je bilo na širšem območju Kranja. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl
Največ novogradenj je bilo na širšem območju Kranja. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl
Stanovanja se še naprej dražijo
Cene stanovanj so se v prvem letošnjem polletju zvišale za osem odstotkov, kar je največja polletna rast v zadnjih dveh letih in pol. Na območju Kranja so v tem času dokončali največ novih stanovanj v državi, na območju Domžal pa je bilo prodano najdražje zazidljivo zemljišče v Sloveniji.
Ljubljana – Cene nepremičnin so v prvem letošnjem polletju še rasle, kaže v ponedeljek, 19. oktobra, objavljeno polletno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu Geodetske uprave.
Po za zdaj še začasnih podatkih Geodetske uprave je bilo v prvem polletju 2026 v Sloveniji sklenjenih okoli 15.500 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti 1,84 milijarde evrov. Število pogodb je bilo za šest odstotkov večje kot v drugem polletju 2025, vrednost sklenjenih poslov pa za 13 odstotkov.
Cene stanovanj so se v pol leta zvišale za osem odstotkov, hiš za štiri, zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa za 15 odstotkov. Srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je prvič presegla 3.500 evrov za kvadratni meter in znaša 3.520 evrov, v Ljubljani 5.630 evrov. Srednja cena rabljene hiše se je v enem letu zvišala za 30 tisočakov na 210 tisoč evrov.
Na analitičnem območju Kranj z okolico je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla štiri tisoč evrov za kvadratni meter in znaša 4.090 evrov, kar je 450 evrov več kot leto prej. V pol leta so se cene zvišale za osem odstotkov, enako kot v državi, od drugega polletja 2023 pa za 27 odstotkov, kar je nekoliko pod državnim povprečjem. Število prodaj stanovanj se je v pol leta zmanjšalo za pet do deset odstotkov, kar predstavlja največji padec med vsemi analitičnimi območji, ki jih v poročilu obravnava Geodetska uprava. Najdražje stanovanje, veliko približno 190 kvadratnih metrov z atrijem in 135 kvadratnimi metri uporabne površine, so v središču Kranja prodali za 565 tisoč evrov. Najvišjo ceno na kvadratni meter, okoli 6.500 evrov, pa je doseglo novejše stanovanje s 65 kvadratnimi metri uporabne površine.
Srednja cena hiše na tem območju je znašala 322 tisoč evrov, kar je le štiri tisoč evrov več kot leto prej, kar predstavlja najmanjše zvišanje med območji, kjer so cene rasle. Najdražja hiša, zgrajena leta 2020 na obrobju Kranja, je bila prodana za 640 tisoč evrov, ima 140 kvadratnih metrov uporabne površine in 600 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Število prodaj zemljišč za gradnjo se je v pol leta povečalo za približno 75 odstotkov, kar sicer predstavlja največjo rast v državi, vendar je bilo prodanih le 37 zemljišč, tako da so odstotna nihanja precejšnja. Srednja cena je znašala 218 evrov za kvadratni meter, kar je več kot pol manj kot v Ljubljani.
Na analitičnem območju Kranja so v prvem polletju dokončali skoraj 780 novih stanovanjskih enot, kar je največ v Sloveniji (v Ljubljani 488). Po trenutnih napovedih investitorjev Geodetska uprava napoveduje še gradnjo dodatnih 831 enot. Nova stanovanja v Kranju se sicer prodajajo po približno od 3.700 do pet tisoč evrov za kvadratni meter.
Na Bledu in v Kranjski Gori so cene zazidljivih zemljišč po navedbah uprave primerljive z ljubljanskimi ali celo višje. Ponudba tovrstnih zemljišč je zelo omejena, prodaje pa so razmeroma redke.
Najdražje zazidljivo zemljišče v državi je bilo prodano na območju Domžal za približno 5,3 milijona evrov. Meri nekaj več kot devet tisoč kvadratnih metrov in ima stanovanjsko namensko rabo. Na analitičnem območju severna okolica Ljubljane, ki vključuje tudi Kamnik in Medvode, srednja cena rabljenega stanovanja znaša 4.580 evrov za kvadratni meter, kar je 680 evrov več kot leto prej. Najdražje stanovanje, zgrajeno leta 2017 v Domžalah, je bilo prodano za nekaj več kot 680 tisoč evrov. Najvišjo ceno na kvadratni meter, 7.900 evrov, pa je doseglo stanovanje v okolici Radomelj.
Obrata cen na GURS ne pričakujejo, saj nadaljnji rasti v prid govorijo visoki stroški gradnje, omejena ponudba, visoka zaposlenost in rast plač. Zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite pa pričakujejo ponovno upadanje števila transakcij.