Slaba bralna pismenost

Ljubljana – NPZ za učence tretjega razreda je potekalo na 463 osnovnih šolah, letos so preverjanje znanja drugič obvezno opravljali vsi tretješolci. Pri slovenščini so v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke (v gorenjski regiji je bilo povprečje 41,4 točke), pri matematiki pa 57,1 odstotne točke (v gorenjski regiji 58,15). NPZ za učence šestega razreda je potekalo na 494 osnovnih šolah. Pri slovenščini so v povprečju dosegli 54 odstotnih točk (v gorenjski regiji 53,7), pri matematiki pa 52,6 odstotne točke (v gorenjski regiji 53,1). NPZ za učence devetega razreda je potekalo na 494 osnovnih šolah. Od šolskega leta 2024/25 dalje se dosežki NPZ v devetem razredu pri slovenščini in matematiki upoštevajo kot eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Pri slovenščini so učenci v povprečju dosegli 56,4 odstotne točke (v gorenjski regiji 57,3), pri matematiki pa 54,6 odsotne točke (v gorenjski regiji 54,8).

Kot so pojasnili v Državnem izpitnem centru, predmetne komisije pripravljajo preizkuse znanja tako, da bi bil povprečni dosežek pri posameznem predmetu v državi okoli petdeset odstotkov možnih točk. »Takšen odstotek ne pomeni otrokovega znanja za šolsko oceno nezadostno. Naloge so namreč zasnovane tako, da merijo celoten spekter znanja, ki se ga da preveriti pisno,« so poudarili in dodali, da je prav tako pomembno upoštevati, da so nacionalni preizkusi znanja sestavljeni drugače, kot so običajno sestavljeni preizkusi znanja v šoli, in sicer je v NPZ manj nalog, ki preverjajo minimalne standarde znanja, več pa takšnih, ki preverjajo višje standarde znanja. »Naloge so izbrane tako, da lahko učenci izkažejo raznovrstno znanje in da z njimi lahko razlikujemo učence, ki imajo dobro znanje, od tistih, ki imajo odlično znanje.«

Predsednik državne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc je ob tem poudaril, da nas tako letošnji povprečni dosežek učencev tretjega razreda pri slovenščini, ki je bil s 40,46 odstotka pod pričakovanim rezultatom, kot mednarodne raziskave znanja v zadnjem obdobju močno opozarjajo na to, da imajo naši učenci težave z bralno pismenostjo. Izkazalo se je, da imajo učenci tudi pri matematiki težave z reševanjem nalog, kjer morajo bodisi prebrati daljše navodilo, da sploh razumejo, kaj je treba narediti, bodisi morajo iz besedila izluščiti podatke in potem s temi podatki nekaj narediti. V šestem razredu so po njegovih besedah letošnji dosežki pri večini predmetov v intervalu desetletnega povprečja, velike razlike se kažejo predvsem v znanju angleščine, podobno se je izkazalo tudi pri devetošolcih, kjer je bil njihov letošnji povprečni dosežek sicer najnižji v desetletnem povprečju. Tudi dosežek devetošolcev pri kemiji je bil po Vogrinčevih besedah najnižji kot kadarkoli doslej.