Zvita feltna tudi po dvajsetih letih delovanja ohranja enako energijo in ustvarjalnost. / Foto: arhiv zasedbe
Zvita feltna tudi po dvajsetih letih delovanja ohranja enako energijo in ustvarjalnost. / Foto: arhiv zasedbe
Od vaške zasedbe do slovenskih odrov
Dvajset let po prvih nastopih člani skupine Zvita feltna dokazujejo, da so vztrajnost, prijateljstvo in iskrena ljubezen do glasbe recept za dolgo in uspešno glasbeno pot. Zasedba, ki jo danes sestavljajo Blaž Gec, Theo Čebron, Žan Janežič in Matic Leban, ob jubileju z zadovoljstvom pogleduje nazaj, hkrati pa ostaja usmerjena v prihodnost.
Ko se danes ozrejo na svoje začetke, se jih spominjajo z veliko nostalgije. »Začetki so bili divji, neresni in zelo spontani,« pravijo. Čeprav priznavajo, da so bili glasbeno takrat še precej neizkušeni, so ponosni na prehojeno pot. Iz »pivskega« ansambla za vaške veselice so zrasli v prepoznavno glasbeno skupino, ki danes nastopa po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Na njihovi poti je bilo več pomembnih prelomnic. Prva je prišla leta 2011, ko se je oblikovala stalna štiričlanska zasedba, druga leta 2015, ko je nastala postava, ki nastopa še danes. Posebno mesto pa ima leto 2017, ko je skupina doživela prvi veliki uspeh s pesmijo Edina. Da bodo skupaj vztrajali dve desetletji, si na začetku niso predstavljali. »Bili smo bend brez dolgoročnih načrtov. Pravzaprav smo enaki tudi danes,« pravijo in dodajajo, da je morda prav ta spontanost razlog, da se je zgodba razvijala naravno in brez velikih pritiskov. Tudi glasbeni izraz skupine se je skozi leta močno spreminjal. Začeli so kot sedem- do osemčlanska narodnozabavna zasedba, prve avtorske skladbe pa so predstavili leta 2012 v klasični trio izvedbi. Kmalu jih je začela privlačiti zabavna glasba, v kateri so našli svojo prepoznavnost. Danes jih občinstvo pozna po sodobnejših ritmih, širšo prepoznavnost pa so dosegli tudi z vplivi reggaetona.
Ob 20-letnici člani poudarjajo predvsem eno vrednoto – prijateljstvo. »Pomeni, da smo zdržali in da ne popuščamo. Pomeni, da smo prijatelji in da se v vseh teh letih nismo zares skregali,« pravijo. Ob tem dodajajo, da imajo namen na odrih ostati še vsaj naslednjih dvajset let.
Tudi ustvarjalni proces je danes precej drugačen kot nekoč. Razvoj tehnologije in osebna rast članov sta prinesla nove načine ustvarjanja. V zadnjem času največ pesmi nastaja pod peresom kitarista Thea Čebrona, vendar končne odločitve o novih izdajah še vedno sprejemajo skupaj. Navdih za nove skladbe črpajo iz vsakdanjega življenja, domišljije in zgodb ljudi okoli sebe. Med pesmimi, ki jim pomenijo največ, poudarjajo Edino, ki jim je prinesla prvi veliki preboj, pa tudi skladbe V dobrem starem Piranu, Gin in tonic ter Clio piči 200, ki so vsaka na svoj način zaznamovale njihovo kariero.
Čeprav sta za njimi dve desetletji glasbene poti, energije ne manjka. Nasprotno – danes se še bolj zavedajo, da je treba na vsakem nastopu dati vse od sebe. »Energija je tista, ki dela razliko,« poudarjajo in dodajajo, da prav zaradi nje verjamejo v svoj uspeh.
Med številnimi koncerti posebej omenjajo nastope na maturantskih izletih v Španiji, nepozabna praznovanja ob 15-letnici v Cvetličarni in na Visokem ter koncert ob 20-letnici v Dutovljah. Tega opisujejo celo kot enega najboljših nastopov v svoji karieri. Med poletjem jih bodo lahko oboževalci pogosto slišali tudi na Gorenjskem. Nastopili bodo v Gorenji vasi, Domžalah, Kamniku in Predosljah ter tako poskrbeli, da bo jubilejno leto še bolj koncertno obarvano.
Kljub številnim uspešnicam in stotinam nastopov jih ustvarjalni zagon ni zapustil. Še vedno jih žene želja po novih pesmih in trenutkih, ko občinstvo z njimi poje njihove skladbe. »Ko publika poje tvojo pesem, je to poseben občutek. Tega se ne da opisati,« pravijo. Čeprav je bilo v dveh desetletjih tudi naporno in zahtevno, nikoli niso razmišljali o koncu. Ljubezen do glasbe, druženja in nastopanja je bila vedno močnejša od vseh ovir.
Pogled v prihodnost ostaja optimističen. Člani si želijo še več avtorske glasbe in koncertov, na katerih bi lahko občinstvu ponudili izključno svoj repertoar. »Radi bi imeli koncerte, kjer bi lahko preigravali samo svojo glasbo, ne da bi občinstvu karkoli manjkalo. Mislim, da smo na dobri poti,« zaključujejo.