Prostovoljci, gasilci in reševalci so voznikom, ki so se ustavljali na počivališču, delili plastenke vode s posebno etiketo, letake in napotke za varno vožnjo. / Foto: Tina Dokl
Slovenija z reševalnim pasom postaja vzor
Pred nami sta začetek šolskih počitnic in glavna turistična sezona, ki prinašata še daljše in pogostejše zastoje na cestah ter številne cestne zapore, zato je še bolj pomembno, da voznike pozivamo k strpni in odgovorni vožnji ter da ustvarimo reševalni pas, so v soboto, tokrat na avtocestnem počivališču pri Radovljici, opozorili partnerji projekta Ustvarimo reševalni pas.
Radovljica – Dogodek je bil namenjen ozaveščanju domačih in tujih voznikov, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena. Prostovoljci, gasilci in reševalci so voznikom, ki so se ustavljali na počivališču, delili plastenke vode s posebno etiketo, letake in napotke za varno vožnjo.
Ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht, direktorica Agencije za varnost v cestnem prometu Saša Jevšnik Kafol, Damjan Skok iz Uprave uniformirane policije, Mitja Marks iz službe za upravljanje prometa in prometno varnost na Darsu, vodja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar, vodja izmene v Gasilsko-reševalni službi Kranj Nejc Štremfelj ter vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler so pozvali vse udeležence v cestnem prometu k strpni in varni vožnji v poletnih mesecih
Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, po 13 letih sicer ugotavlja, da se je kultura obnašanja ob zastojih močno izboljšala. »Ob domala vsakem zastoju, ne glede na razlog, vidimo vzoren reševalni pas, Slovenija postaja vzor v širši regiji,« je povedal in pojasnil, da v zavodu zdaj aktivnosti usmerjajo k ozaveščanju o pravilni vzpostavitvi reševalnega pasu na odsekih s tremi prometnimi pasovi, ki jih bo v prihodnje na naših avtocestah vse več.
»Reševalni pas je eden najuspešnejših primerov izboljšanja prometne kulture v Sloveniji. Hvala vsem voznikom, ki pravilo dosledno spoštujete in pomagate reševati življenja. Podobno sodelovanje, usklajeno ozaveščanje in dosledno spoštovanje pravil bomo potrebovali tudi pri drugih ukrepih za večjo prometno varnost. Pravilo zadrge, vožnja v zamiku, varnostna razdalja, trezna vožnja in vožnja brez motilcev pozornosti morajo postati enako samoumevni kot reševalni pas,« je poudarila direktorica Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in napovedala naslednjo nacionalno preventivno akcijo Varno v poletje, v okviru katere bodo voznike vse poletje pozivali k varni, odgovorni in strpni udeležbi v prometu ter tudi k pravilni vzpostavitvi reševalnega pasu.
Ob tem pa partnerji projekta Ustvarimo reševalni pas opozarjajo tudi na naraščajočo nestrpnost voznikov, čemur pripisujejo tudi poslabšanje prometne varnosti na avtocestah. Kot je povedal Damjan Skok iz Uprave uniformirane policije GPU, je namreč letos na avtocestnem omrežju v prometnih nesrečah umrlo že osem udeležencev; v primerljivem obdobju lani na avtocestnem omrežju smrtnih žrtev ni bilo.
Zgovorni so tudi podatki, ki so jih prek aplikacije DRAJV zbrali na Zavarovalnici Triglav, prek katere so v zadnjih petih letih na območju avtocestnega izvoza pri Radovljici zabeležili več kot 125 tisoč prekoračitev hitrosti in stalnost prisotno uporabo telefona med vožnjo. »Izstopa prav izvoz z avtoceste Radovljica jug, kjer se prepletajo nevarni manevri z več kot 2.400 sunkovitimi zaviranji,« je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav.
»Skrbi pa nas vse višja raven nestrpnosti, poslabšanje prometne varnosti na avtocestah pa pripisujemo ravno temu. Zastoji bodo v naslednjih dneh in mesecih dobili nove razsežnosti, zato vas prosimo, da povsod, ne glede na lokacijo, čas, razlog in dolžino, ustvarite reševalni pas in rešite življenje!« je še opozoril Anže Albreht.
Nejc Štremfelj, vodja izmene v Gasilsko-reševalni službi Kranj, pa je poudaril nekaj pomembnih napotkov: »Ni pomembno, zakaj je nastal zastoj. Tudi če ni posledica prometne nesreče, se lahko po reševalnem pasu prebijajo intervencijska vozila, ki so napotena na lokacijo naprej od zastoja. Ko v zastoju mimo vas po reševalnem pasu zapeljejo vozila policije, nujne medicinske pomoči in gasilcev, nihče ne more vedeti, ali so to vsa aktivirana vozila ali pa prihajajo še druga. Ko se enkrat ustavite v koloni in je reševalni pas vzpostavljen, naknadno ne menjajte voznega pasu; takšno ravnanje lahko pomeni izsiljenje prednosti intervencijskemu vozilu, ki se vozi po reševalnem pasu. Če v koloni čakate v bližini uvoza na avtocesto, nikoli samovoljno ne obračajte vozila in ne vozite v nasprotni smeri do uvoza z namenom zapustitve avtoceste. Če gre za dolgotrajnejšo intervencijo, bo usmerjanje prometa in morebitno varno izločanje vozil z območja dogodka prevzelo vodstvo intervencije.«
