Protest igrač

Igrače potrebujejo več kot pet minut veselja, opozarjajo ​Ekologi brez meja. Po izsledkih njihove raziskave o odpadnih igračah v Sloveniji letno zavržemo okoli 881 ton igrač oziroma približno 0,41 kilograma na prebivalca, le redke pa recikliramo. A kot poudarja predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš, so igrače lahko vir veselja, igre, razvoja in učenja veliko dlje kot pet minut. »Problem ni, da se igrač naveličamo ali jih prerastemo. Problem je, če s tem konča tudi njihovo življenje. Potrebujemo sistem, v katerem je naslednja uporaba igrače najlažja možnost,« opozarja na nujnost sistemskih rešitev.

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč gospodinjstev, poleg njih pa tudi organizacije ponovne uporabe, izposojevalci igrač in komunalna podjetja, je pokazala, da je igrač v gospodinjstvih veliko, uporabljamo pa le del tistih, ki jih imamo na voljo. Med razlogi za neuporabo so sodelujoči navajali tudi preveliko količino igrač oziroma preveč izbire. Raziskava je še pokazala, da skoraj tri četrtine sodelujočih odvečne igrače podari prijateljem ali sorodnikom ali jih preda tudi dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem. »Na drugi strani je zanimanje za rabljene igrače bistveno manjše: 57,3 odstotka vprašanih jih nikoli ne kupuje. To potrjujejo tudi izkušnje organizacij ponovne uporabe. Te praviloma nimajo težav s pomanjkanjem podarjenih igrač, temveč z omejenimi skladiščnimi zmogljivostmi, stanjem in nepopolnostjo prejetih igrač, stroški čiščenja in priprave.« Precej neizkoriščena možnost podaljševanja življenjske dobe igrač ostaja tudi izposoja, še poudarjajo Ekologi brez meja.

Igrače so lahko vir veselja, igre, razvoja in učenja veliko dlje kot pet minut. / Foto: Boštjan Selinšek

Med ključnimi sistemskimi rešitvami Ekologi brez meja zato poudarjajo uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za igrače po vzoru Francije, kjer namenski sistem za igrače deluje od leta 2022. »Proizvajalci tam financirajo zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje igrač, najmanj pet odstotkov njihovih prispevkov pa je namenjenih skladu za podporo ponovni uporabi.« Višina prispevkov, še dodajajo, je povezana tudi z okoljskimi lastnostmi izdelkov, s čimer sistem spodbuja boljšo zasnovo, popravljivost, reciklabilnost, uporabo recikliranih materialov in zagotavljanje rezervnih delov.