Pristojni z dodatnim pozivom vsem, naj v naravi ne prižigajo ognja

Ljubljana/Celje/Žirovnica/Domžale – Sobotni požar v Brestovici pri Komnu je pokazal, kako lahko v trenutku zgori gozd, ki je rasel več kot 20 let. Območje je namreč pogorelo že leta 2003, obnova gozda pa je nato potekala več let, so spomnili na zavodu.

Med drugim so v okviru obnove tamkajšnjega gozda posadili sadike zimzelenega hrasta črnike, alpskega in črnega bora ter sadike toploljubnih listavcev. Sadnja in naravna obnova sta bili uspešni, saj se je na prej ogoleli površini v dobrih 20 letih razvil mlad gozd, ki je že opravljal pomembne ekološke, socialne in ekonomske vloge, so ocenili na zavodu.

Obnova gozda torej poteka počasi, uniči pa se lahko v trenutku, poudarjajo sodelujoče institucije. Zato vnovič pozivajo obiskovalce gozdov, lastnike zemljišč in vse, ki delujejo oz. se zadržujejo v naravnem okolju, k izjemni previdnosti pri ravnanju z ognjem. To pomeni, da ne kurijo, ne uporabljajo odprtega ognja, ne odmetavajo cigaretnih ogorkov in ne zažigajo travnatih, zaraščenih ali drugih površin.

»Tudi če se kdo ne strinja z zaraščanjem pašnikov, opuščanjem rabe ali stanjem zemljišč, je treba takšne izzive reševati zakonito, strokovno in v sodelovanju s pristojnimi službami, nikakor pa ne z ognjem,« je dodal direktor zavoda Gregor Danev.

Ob današnjem ogledu požarišča v Brestovici je dejal tudi, da cilj gozdarskega načrtovanja ni ustvariti gozda, ki ga požar, ujma ali drugi naravni dejavniki nikoli ne morejo poškodovati, temveč gozd, ki je bolj odporen, se po poškodbah hitreje obnavlja ter dolgoročno ohranja svoje ekološke, gospodarske in socialne funkcije. »To je tudi temelj slovenskega sonaravnega, večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. A preventiva se začne pri vsakem od nas,« je sklenil Danev.

Za celotno Slovenijo je zaradi dolgotrajnega suhega in vročega vremena brez zadostnih količin padavin od srede do nadaljnjega razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. V tem obdobju je v naravnem okolju prepovedano kuriti, požigati, odmetavati goreče snovi in izvajati ognjemete ter izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.

Če v naravnem okolju kljub temu pride do požara oziroma če požar opazite, ga skušajte pogasiti in pokličite na telefonsko številko za klic v sili 112, poziva Uprava RS za zaščito in reševanje.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. Hkrati so nekatere občine tudi že uvedle požarne straže.

Na območju Mestne občine Celje požarno stražo izvajajo Poklicna gasilska enota Celje in več prostovoljnih gasilskih društev. Gasilci vsakodnevno spremljajo stanje na terenu, izvajajo obhode območij z večjo požarno ogroženostjo in opozarjajo občane na spoštovanje prepovedi in drugih preventivnih ukrepov za preprečevanje požarov, so sporočili z občine.

V Občini Žirovnica požarno stražo izvajata dve prostovoljni gasilski društvi tako, da enkrat dnevno z gasilskim vozilom prevozita območje požarnega okoliša, ki ga pokrivata, ter po potrebi opozarjata občane, ki ne upoštevajo prepovedi kurjenja in drugih ukrepov za preprečevanje požarov, je objavljeno na spletni strani občini.

Podobno je tudi na območju Občine Domžale, kjer požarno stražo pod vodstvom občinskega gasilskega poveljstva izvajajo prostovoljna gasilska društva skupaj s Centrom za zaščito in reševanje Domžale, je navedeno na spletni strani občine.