Neža Kralj Rotar, dr. med. / Foto: osebni arhiv

Poznate svoj krvni tlak?

04.07.2026, 17:57

»Vsak odrasel bi moral poznati svoj krvni tlak in ga izmeriti vsaj enkrat letno,« tako pravi Neža Kralj Rotar, dr. med., specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Kranj, s katero smo se pogovarjali ob svetovnem dnevu hipertenzije. Gre za eno najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa,
ki pogosto poteka brez simptomov, a lahko vodi v resne zaplete, zato jo je pomembno pravočasno prepoznati, pravilno meriti in učinkovito zdraviti.

Kako lahko prepoznamo povišan krvni tlak, če ta običajno ne povzroča simptomov, in zakaj so redne meritve pomembne tudi takrat, ko se počutimo dobro?

Povišan krvni tlak običajno ne povzroča simptomov, zato ga lahko prepoznamo le z rednimi meritvami. Te so pomembne tudi pri ljudeh, ki se počutijo dobro, saj lahko hipertenzija dolga leta ostane neopažena, medtem ko tiho poškoduje srce, možgane, ledvice in žile. Priporočamo redno merjenje pri osebnem zdravniku in v okviru preventivnih pregledov. Koristno je tudi, da imamo doma samodejni merilnik krvnega tlaka in si vrednosti občasno izmerimo sami.

Kdaj govorimo o previsokem krvnem tlaku?

O hipertenziji govorimo, ko krvni tlak v ambulanti presega 140/90 mmHg oziroma 135/85 mmHg v domačem okolju. Za zanesljivo diagnozo potrebujemo vsaj dve meritvi ob dveh ali več obiskih, pogosto pa jo potrdimo z domačimi meritvami (7 dni zapored, zjutraj in zvečer), ob dilemah tudi s 24-urnim merjenjem. Pomembno je, da meritve izvajamo pravilno: v mirnem okolju, vsaj 30 minut po fizični aktivnosti, stresu ali uživanju hrane in pijače (zlasti kofeina). Roka je v višini srca, hrbet naslonjen, noge pa na tleh. Manšeta mora biti ustrezne velikosti, ob razlikah med rokama merimo na tisti z višjim tlakom, vsako meritev pa ponovimo po eni minuti. Za primerjavo z ambulantnimi meritvami paciente pogosto povabim, da svoj merilnik prinesejo na pregled.

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka?

Pri več kot 90 odstotkih ljudi gre za primarno (esencialno) hipertenzijo, kjer natančnega vzroka ne poznamo. Pojavi se lahko pri vsakomer, pogostejša pa je pri osebah z družinsko obremenjenostjo, po 60. letu starosti, pri ženskah v menopavzi ter pri ljudeh z nezdravim življenjskim slogom. Tudi kronična izpostavljenost stresu prispeva k dolgotrajnemu zvišanju krvnega tlaka. Manj kot deset odstotkov primerov predstavlja sekundarna (arterijska) hipertenzija, ki je posledica bolezni ledvic, jemanja nekaterih zdravil, nosečnosti ali drugih obolenj.

Kateri ukrepi so najučinkovitejši pri zniževanju krvnega tlaka, kdaj so zdravila nujna in zakaj jih ne smemo samovoljno prenehati jemati? Kako lahko zdravljenje poenostavimo?

Osebam s hipertenzijo svetujemo spremembo življenjskega sloga, s katero lahko sistolični krvni tlak znižamo za 5–10 mmHg: znižanje telesne teže, redna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, zadosten vnos kalija ter manj alkohola in soli. Za normalno delovanje potrebujemo 1,4 g soli na dan, priporočeni vnos je do 5 g.

Če krvni tlak po 3–6 mesecih ostaja povišan, uvedemo zdravila. Pri zelo visokem tlaku ali pridruženih boleznih zdravljenje začnemo takoj, ob ukrepih življenjskega sloga; pri starejših in krhkih bolnikih smo pri uvajanju previdni. Za dober nadzor večina potrebuje več zdravil, pogosto v kombiniranih tabletah. Jemati jih je treba redno in dolgoročno, razen če zdravnik odloči drugače.