Osamosvojitev last vseh

Ljubljana – Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti in ob 35. obletnici osamosvojitve ocenila, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država in pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je poudarila. »Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi.« Ocenila je, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih delovnih mest, saj prepogosto prevlada politična pripadnost. Poudarila je, da je takšno delovanje za državo pogubno. »Kakor je lahko za narod pogubno, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči,« je dodala in poudarila, naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev. Ob tem je pozvala, k dostojanstvenemu pokopu žrtev, za kar je po njeni oceni prav letošnje leto primeren trenutek, da se »v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti«.

»Osamosvojitev ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina,« pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dejal je, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Ob tem je spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Kot je dejal, politika tedaj sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. Po Janševi oceni smo po 35 letih lahko z marsičim zadovoljni. »V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej,« je dejal. Ob tem je opozoril na resne izzive, »ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost«. Za uspešen spopad z njimi po njegovih besedah potrebujemo realističen pristop in sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. »Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično,« je poudaril. Petintridesetletno zgodovino države je premier razdelil v dva polčasa; v prvem smo po njegovih besedah ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. Razlog za to vidi v politiki izključevanja, ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji. Izključevanje pa po njegovih besedah ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni pot, ki nas lahko popelje naprej.

Slovesnosti so se udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.