Odiseja v naš čas

Odiseja, izvirna

Obudimo najprej spomin na izvirno, Homerjevo odisejo. Njena zgodba: »Odiseja opisuje vračanje Odiseja, enega največjih grških junakov trojanske vojne, domov na Itako. Zaradi zamere nekaterim bogovom se potovanje zapleta in traja deset let. Dogajalni prostor je Sredozemlje, kot so ga poznali tedanji grški morjeplovci. V mnogih krajih, opisanih v epu, lahko prepoznamo današnje kraje. Ep poudarja moč človeškega razuma ter drugih vrlin in ne prepušča več vsega volji bogov. Zgradba epa je dvodelna. V prvem delu (1.–12. spev) se Odisej vrne na Itako. Tja ga po gostoljubnem sprejemu v njihovi domovini pripeljejo Fajaki. Odisej jim je tam pripovedoval o svojih doživetjih na potovanju. Spopadel se je z enookimi Kiklopi, živel s čarovnico Kirko, potoval po podzemlju Hadu, se srečal s sirenami, plul mimo Scile in Karibde in se nazadnje spoznal z nimfo Kalipso, ki mu je na ukaz bogov pomagala, da je dosegel otok Fajakov. Obenem spremljamo zgodbo Odisejevega sina Telemaha, ki je odšel iskat očeta. Obiskal je Šparto, in sicer očetove soborce izpred Troje, in jih prosil za pomoč. V drugem delu (13.–24. spev) se na Itaki srečata oče Odisej in sin Telemah. S pomočjo boginje Atene pripravijo maščevanje snubcem, ki, prepričani o Odisejevi smrti, dvorijo njegovi ženi Penelopi. Odisej pobije vse do zadnjega in zopet srečno zavlada na Itaki.« (Vir: Wikipedija) Kaj pa vemo o Homerju? Čisto gotovega le malo. Najverjetneje je živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Trojanska vojna pa naj bi se dogajala v 12., 13. ali 14. stoletju pred našim štetjem. Gre torej za več kot tri tisoč let staro zgodbo. Iliada opisuje obdobje štirih dni in dveh noči desetega leta vojne, Odiseja pa potovanje enega od ahajskih vodij, Odiseja, domov. Odiseja ja navdahnila številne poznejše velikane svetovne književnosti. Odisej je predstavljen v Dantejevem Peklu, v pesmih Tennysona, Kavafisa in Serefisa in Kazantzakisovi Odiseji. Ulikses (Odisej po latinsko) je tudi roman Jamesa Joycea.

Ljudje z morja

V Nolanovem filmu je večkrat izpostavljen velik strah prebivalcev Itake v zadnjih letih Odisejeve dvajsetletne odsotnosti. Strah, da bodo pripluli »ljudje z morja« (»people from the sea«), se izkrcali, napadli in uničili njihovo mesto, ga izropali in pobili njegove ljudi. Kdo bi lahko bili ti ljudje z morja? Ko gledamo film, tega ne vemo. Po premisleku ali po branju kritik pa se ovemo oziroma izvemo, da so to Grki sami, če nanje pogledamo z vidika obleganih Trojancev: prišli so z morja, deset let oblegali njihovo močno utrjeno mesto, in ko so ga naposled z Odisejevo zvijačo le osvojili, so meščane pobili, mesto pa izropali, požgali in razrušili. In če razmišljamo še naprej, spoznamo, da so ti ljudje oziroma osvajalci, ki priplovejo z morja, v človeški zgodovini stalnica, dogajajo se nam vedno znova. V tej vlogi so »nastopali« evropski kolonizatorji, ki so od Kolumba naprej osvajali nove dežele onstran morij in oceanov. Izpostavimo samo Cortesove Špance in njihovo uničenje azteške civilizacije v Mehiki ali pa britansko osvajanje novih kolonij v Severni Ameriki, ki so se nato pred 250 leti osamosvojile; največji davek pa so s svojimi življenji plačali prvotni prebivalci. Ljudje z morja so bili navsezadnje tudi zahodni zavezniki, ki so se 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji in nato z osvajanjem Francije sodelovali v zmagovitem pohodu na Hitlerjevo Nemčijo. In ne nazadnje so ljudje z morja tudi migranti iz Afrike in Azije, ki po (zanje) nevarnih morskih poteh prihajajo v Evropo, da bi v njej našli boljše življenje. Evropski desničarski ksenofobi in demagogi pa nas svarijo, da bodo vsi ti nezaželeni tujci naposled ogrozili naš način življenja in morda celo prevladali … Vsak, ki pripluje po morju, da bi osvojil nek novi svet, ob tem doživlja svojo Odisejo in nato še Iliado, le da v obratnem vrstnem redu. Vendar nima vsak svojega Odiseja. Res pa je, da imajo tudi poveljniki morskih odprav (Kolumb, Cortez, Eisenhower …) v sebi nekaj odisejskega.

Vsak ima svojo odisejo

Po našem osrednjem slovarju je sinonim za odisejo beseda odisejada. Primeri rabe: »čez nekaj dni bomo začeli svojo odisejo; v delu je opisana njegova osebna odiseja od kmečkega fanta do idola; rad pripoveduje o svoji šolski odiseji.« (Fran) Gre torej za zelo široko uporabno besedo. A nekatere odisej(ad)e zelo izstopajo, taki sta Homerjev ep in Nolanov film. V teh tednih polni kinematografe širom po svetu in tako kliče v naš spomin tudi prvotno, Homerjevo Odisejo, veliko zgodbo, ki stoji na samem začetku evropske in svetovne književnosti.