Grapa, zgodba o vojni in miru

V soboto, 1, avgusta, so v Županovem kotu, na prireditvenem prostoru nasproti občinske hiše na Jezerskem, v okviru filmskih večerov Kino pod gorami predstavili avstrijski dvojezični dokumentarni film Grapa – Der Graben. Na pobudo sodelavcev Slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli so ga začeli snemati v letih 2013 in 2014, leta 2015 pa je bil prvič predstavljen javnosti in predvajan na avstrijski radioteleviziji ORF. Za velik del avstrijske in tudi koroške javnosti je bil nekaj posebnega, saj je na osnovi zgodovinskih dejstev in pričevanj ljudi spregovoril tudi o temnih straneh preteklosti Železne Kaple in okoliških grap, o katerih je dolgo vladal molk in zaradi katerih so ljudje še posebej v času nacistične oblasti trpeli in tudi umirali. Večina zato, ker so bili Slovenci in so si upali upreti nacističnemu nasilju, nekateri pa, še posebej na koncu druge svetovne vojne, tudi zato, ker so bili po mnenju partizanske strani naklonjeni nacistični oblasti in so z njo tudi sodelovali.

Udeleženci sobotne predstavitve pred dobrim desetletjem posnetega dokumentarca so iz prve roke slišali, zakaj in kako je nastajal film. Zdravko Haderlap, rojen pri Vinkelnu v lepenski grapi, vsestranski kulturni ustvarjalec in človek, ki je tudi svoje zasebno življenje združil z naravo, in Vili Ošina, dolgoletni predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja, prav tako doma v Lepeni, sta pripovedovala, kako je pod vodstvom dunajske režiserke Birgit Sabine Sommer nastajal dokumentarec. Pri njegovem nastajanju sta oba aktivno sodelovala. »Želela sva, da se ta čas ne bi izgubil v pozabi, saj je bilo pričevalcev iz tega časa vedno manj. Danes ni nikogar več. Pred dvema letoma je umrl zadnji,« sta pred predvajanjem filma povedala v pogovoru z Majo Lesar, organizatorko dogodka. »Pomembno je, da o doživljanju tega časa v filmu pripovedujejo ljudje iz slovensko in nemško govorečega okolja, s partizanske uporniške strani in iz okolja, ki je videl v Hitlerju rešitelja. Ti so bili večinoma meščani iz Kaple in okolice, ki so bili tudi premožnejši. Na uporniško partizansko stran pa so stopili preprosti in revnejši slovensko govoreči ljudje iz grap v okolici Železne Kaple, ki so od otroštva naprej trpeli zaradi ponemčevanja, bili izgnani s svojih domov in prepeljani v taborišča, iz katerih se nekateri niso vrnili. Nad 270 ljudi iz Železne Kaple in okoliških grap je sodelovalo pri snemanju filma, zato je film Grapa veliko več kot le film. V njem so bile povedane stvari, o katerih se do takrat ni govorilo. Srečali so se ljudje, ki so vsak po svoje doživljali predvojni, vojni in povojni čas, ter po molku, čeprav so se poznali, znova vzpostavili dialog. Tudi mladi so se čudovito vživeli v vloge prednikov. Zato je ta film tudi neke vrste spravno dejanje in nauk mlajšim, kako usodno deluje vojna in kako strašne so njene posledice,« sta povedala. Ob premieri filma je bila izdana tudi knjiga z naslovom Grapa/Der Graben, v katero so vključili tudi spomine tistih pričevalcev, ki jih v film zaradi omejene dolžine trajanja niso mogli vključiti.