Na prazniku velika ponudba ekološke hrane

Kranj – Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske je s podporo Mestne občine Kranj in v sodelovanju še z nekaterimi organizacijami pripravilo v soboto v starem delu Kranju drugi Eko praznik, katerega glavni namen je bila popularizacija ekološkega kmetovanja in spodbujanje potrošnikov k nakupovanju domače, ekološko pridelane hrane. Kot je povedala Mojca Povšnar Starman, koordinatorica za ekološko kmetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem 248 ekoloških kmetij, ki obdelujejo 2780 hektarjev kmetijskih zemljišč. Število ekoloških kmetij v zadnjih letih ne narašča, glavni razlogi za to so predvsem strah pred administrativnimi deli (evidencami), dokaj veliki stroški kontrol, premajhna razlika v višini subvencij – ekološki dobijo za travinje dodatno 159 evrov na hektar in za njive dodatno 600 evrov – pa tudi premajhna razlika v tržni ceni ekoloških pridelkov v primerjavi s konvencionalnimi. Ekološki kmetje pravijo, da pridelkov ne morejo prodati po tako visoki ceni, da bi ob nižjem pridelku lahko z njo pokrili vse stroške, ki so sicer višji kot pri konvencionalnem kmetovanju.

Osrednji del prireditve je bila tržnica, na kateri je ekološke pridelke in izdelke ponujalo 23 ekoloških kmetij, večinoma z Gorenjskega, sicer pa tudi iz drugih delov Slovenije in celo iz avstrijske Koroške. Med ponudniki je bil tudi Teo Starman Mir iz Zbilj, mladi gospodar kmetije Pr' Jeprškmu, ki je ponujal česen, šalotko, čebulo, paradižnik, solato ... Kot je povedal, na kmetiji obdelujejo štiri hektarje kmetijskih zemljišč. Že deset let kmetujejo brez uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, letos so se odločili še za formalno preusmeritev v ekološko kmetovanje, za kar bodo tudi pridobili certifikat.

Organizatorji Eko praznika so pripravili zanimiv spremljevalni program – ponudbo ekoloških jedi, kulturni program, družabne igre, prikaza mletja žita in kolesarjenja po starem pa tudi pogovor, na katerem so si ekološki kmetje in predstavniki javnih zavodov izmenjali izkušnje o uvajanju ekološke hrane na jedilnike vrtcev in šol. Kot so ugotavljali na pogovoru, je zavzetost za dopolnjevanje jedilnikov z ekološko hrano veliko odvisna od naklonjenosti županov, vodstev zavodov in vodij kuhinj. Na Gorenjskem ima pri oskrbovanju zavodov pomembno vlogo Ekološka zadruga Ajdna, ki združuje ekološke kmete in lahko zagotovi zavodom večje količine ekološke hrane. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije predlagajo državi, da zavodom za uvajanje ekološke hrane zagotovi dodatni finančni prispevek.

Udeležence Eko praznika so med drugim nagovorili Danica Pavlič, predsednica Združenja ekoloških kmetov Gorenjske in gonilna sila Eko praznika, Milan Kalan iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, Štefan Merkač, gost iz avstrijske Koroške, ki je ekološkim kmetom v Sloveniji pomagal pri njihovih začetkih organiziranja in delovanja, in Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj.