Mesec oktober, vinotok in tudi kozoprsk

Včeraj se je začel deseti mesec v letu – oktober. To je mesec, ko dozori grozdje in iz stiskalnic teče v sode vino. To ime izvira iz 19. stoletja, nekateri viri pa pravijo, da je še starejše. Nekdaj so mu rekli tudi listopad, kar je postalo kasneje ime za november. Nad imenom listopad in jesenskimi barvami dreves naj bi bil zelo navdušen tudi Primož Trubar. Manj znano pa je, da so mesecu oktobru nekdaj rekli tudi kozoprsk, vendar so ga morali zaradi neprimernosti opustiti, ker je spominjalo na parjenje koz. Marsikje v Prekmurju pa je za mesec oktober še ohranjeno ime vsesvešček.

Oktobra godujejo tudi nekateri med Slovenci kar spoštovani svetniki. V nedeljo, 4. oktobra, bo praznik Frančiška Asiškega, ki je bil rojen leta 1181 ali 1182 v mestu Assisi v italijanski pokrajini Umbriji. V mladosti bogat in razuzdan mladenič, ki je hlepel po vojaških časteh, se je med celjenjem ran, ki jih je dobil v vojni, spreobrnil, se javno odpovedal bogastvu in se odločil za uboštvo. Oblekel je sivorjavo tuniko s kapuco, ki so jo takrat nosili reveži, se opasal z vrvjo in šel med ljudi. Sprva z manjšim številom bratov, potem pa se je njihovo število povečevalo. V uboštvu, vendar v rojstnem kraju, je umrl 3. oktobra leta 1226, star 44 let. Leta 1209 je ustanovil tako imenovani red manjših bratov – Ordo Fratrum Minorum, ki ima tri veje: frančiškane, kapucine in minorite. Ti so prvi red. Drugi pa je ženski red klarise. Frančiškovi bratje so bili nekateri znani Slovenci, med njimi Valentin Vodnik (1758–1819) in jezikoslovec Stanislav Škrabec (1844–1918).

Frančiškani so tudi skrbniki božjepotnih središč, tudi Brezij, kamor so prišli leta 1898, ko so ob cerkvi zgradili tudi samostan. Na Brezjah se bodo svojega zavetnika spomnili jutri, 3. oktobra, zvečer. Pod geslom Prehod svetega Frančiška iz zemeljskega življenja v večnost bo ob 19. uri v baziliki sveta maša.

V torek, 6. oktobra, bo godoval Bruno, ustanovitelj kartuzijanov, ki se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu. Kartuzijani, njihova matična hiša je od leta 1084 naprej v Dofinejskih Alpah v Franciji, so v Sloveniji le še v samostanu Pleterje pod Gorjanci. Včasih so bili v Sloveniji še trije kartuzijanski samostani. Prvi, najstarejši je bil v Žičah, ustanovljen okrog leta 1160, poleg njega sta bila samostana še v Jurkloštru in Bistri. Na svetu deluje še 21 kartuzijanskih hiš, v katerih živi okrog 400 kartuzijanov in kartuzijank. Njihov red je strog, njihova prehrana pa skromna, v njej je med mesnimi jedmi dovoljena le riba. Pravijo, da je v prehrani in v umirjenem življenju ter delu skrivnost njihovega dolgega življenja.