Marilyn na začetku kariere, v 40-tih, ko je takole pozirala za razglednice in koledarje. / Foto: Wikipedija

Marilyn na začetku kariere, v 40-ih, ko je takole pozirala za razglednice in koledarje / Foto: Wikipedija

Marilyn (MM)

Da ne bomo pisali le o vojnah in drugih človeških in naravnih nesrečah, obudimo še spomin na kaj manj tragičnega, a svetovnega. Na fenomen Marilyn Monroe, denimo, ki je ena od ikon 20. stoletja.

Ikona 20. stoletja

Letos je namreč minilo že sto let od njenega rojstva. Rodila se je v Los Angelesu, mestu angelov in zvezdnikov, kjer je tudi umrla. Ameriška igralka, fotomodel in pevka Marilyn Monroe (prvotno Norma Jeane Mortenson) se je rodila 1. junija 1926, umrla 4. avgusta 1962. »Njeni vročekrvni nastopi, privlačen izgled in nenadna smrt so jo naredili za nesmrten seks simbol ter kasneje pop ikono dvajsetega stoletja. Znana je bila predvsem po komičnih stereotipnih vlogah zapeljivih plavolask in postala eden najbolj prepoznavnih seks simbolov 1950. ter 1960. let, kot poosebljenje takratnih sprememb odnosa do spolnosti v zahodnem svetu. Čeprav je vodilne vloge v filmih dobivala le kakšnih deset let, so njeni filmi samo do njene nepričakovane smrti leta 1962 prinesli 200 milijonov USD prihodkov (kar bi, upoštevajoč inflacijo, danes znašalo dve milijardi). Njen najbolj znani film je Nekateri so za vroče iz leta 1959, za katerega je prejela zlati globus. Veliko pozornosti je zbujalo tudi njeno burno zasebno življenje. Borila se je z zasvojenostjo, depresijo in napadi tesnobe. Medijsko zelo odmevna sta bila njen drugi zakon z baseballskim zvezdnikom Joejem DiMaggiom in tretji z dramatikom Arthurjem Millerjem, oba sta se končala z ločitvijo. Umrla je pri starosti 36 let na svojem domu v Los Angelesu zaradi predoziranja z uspavali, kar je bilo zabeleženo kot verjeten samomor, a so kasneje mnogi razvijali različne teorije zarote.«

Sedem let skomin

Se spominjate tistega antološkega filmskega prizora, ko ji veter, ki piha iz podzemnega jaška, dviguje krilo? »Septembra 1954 je pričela snemati komedijo Sedem let skomin, v kateri je zaigrala žensko, ki postane predmet sosedovih spolnih fantazij. Večino so posneli v Hollywoodu, razen enega prizora, snemanje katerega je studio za namene promocije organiziral na newyorški aveniji Lexington. V enem najznamenitejših prizorov njene kariere stoji Monroe na zračniku podzemne železnice, ko ji piš vetra iz njega privzdigne krilo. Snemanje se je zavleklo več ur in pritegnilo večtisočglavo množico radovednežev. Promocijski trik je uspel in fotografije s snemanja so objavili časopisi po vsem svetu … Film Sedem let skomin je izšel junija 1955 in postal eden komercialno najuspešnejših filmov leta.« / Kaj pa njena zapuščina? »Marilyn Monroe je še več kot pol stoletja po smrti prepoznana kot eden simbolov ameriške pop kulture, ob boku Elvisa Presleyja in Mikija Miške. Različne ustanove na tem področju so jo razglasile za eno najvplivnejših pop ikon preteklega stoletja ali celo Američanov nasploh. O njej je bilo napisanih na stotine knjig, bila je glavna tema filmov, gledaliških iger, oper in skladb ter pomemben navdih drugim znanim umetnikom, kot sta Andy Warhol in Madonna. Še zdaj je dragocena blagovna znamka: njeno podobo in ime so razne korporacije uporabile za oglaševanje stotin izdelkov. Njeno trajno priljubljenost povezujejo z njeno konfliktno javno podobo. Po eni strani ostaja seks simbol, lepotna ikona in ena najslavnejših zvezd klasične dobe hollywoodskega filma, po drugi pa zbuja domišljijo zaradi burnega zasebnega življenja, prizadevanja, da bi jo spoštovali kot umetnico, ter nenadne smrti in teorij zarote, ki so jo spremljale. Sistematično so njeno življenje in kariero analizirali različni učenjaki ter novinarji, ki se ukvarjajo s feminizmom in sociologijo spola. Gloria Steinem jo denimo obravnava kot žrtev studijskega sistema, drugi, kot so Molly Haskell, Jacqueline Rose in Sarah Churchwell, pa poudarjajo njeno aktivno vlogo pri oblikovanju lastne kariere in javne podobe. Pogosto jo uporabljajo v razpravah o množičnih občilih, slavi in potrošniški kulturi, saj je zaradi njene kontroverznosti njena simbolika prilagodljiva in si jo lahko vsaka generacija razlaga po svoje. Kljub nespornemu statusu kulturne ikone so kritiki razdeljeni glede njene igralske zapuščine. Nekateri menijo, da je kot umetnica za zgodovino filma nepomembna in je zaslovela le zato, ker si je drznila več, kot je bilo v njenih časih spodobno, drugi pa, da je bila zelo nadarjena komičarka, katere inteligenco podcenjujejo zaradi stereotipov …« (Vir: Wikipedija)

Fenomen ikoničnih osebnosti

Kakorkoli že: neumna blondinka, ki jo je večkrat upodobila, sama zagotovo ni bila. Povezana je bila z vrhunskimi osebnostmi. Pripisujejo ji razmerje z bratoma Kennedy, več let je bila poročena z dramatikom Arthurjem Millerjem, brala je Jamesa Joycea … In kot rečeno: njena podoba prihaja na površje velike medijske pozornosti vedno znova, pozabljena ni in najbrž nikoli ne bo.